Največja težava je, kot kaže, trenutno v zdravstvenem domu Ljubljana, saj v tem trenutku nimajo družinskega zdravnika, ki bi še sprejemal nove paciente. »Pacienti, ki nimajo izbranega zdravnika, se za opredelitev lahko obrnejo še na koncesionarje na območju MOL ali na zdravnike zasebnike,« svetujejo v ZD Ljubljana. Nove zdravnike si prizadevajo pridobiti tudi z iskanjem zunaj naših meja. Trenutno potekajo postopki za zaposlitev desetih tujih zdravnikov, a so se zaradi nastale epidemiološke situacije upočasnili. Prav tako obljubljajo, da bodo specializante, ki bodo končali specialistični izpit, takoj vključevali v nabor zdravnikov, ki bodo opredeljevali nove paciente.
A ne le družinskih, primanjkuje tudi ginekologov, radiologov, zdravnikov specialistov urgentne medicine in ortodontov. Vendar problem pri teh ni tako zelo akuten, kot je pri družinskih zdravnikih.
K zdravniku iz Kranja v Bohinj
Podobne težave imajo že nekaj časa tudi v Kranju. Kot je dejal Avgust Rebic, zastopnik pacientovih pravic, skupaj z zdravstvenim zavodom rešujejo probleme, ki nastajajo. Za mobilne paciente, torej tiste, ki imajo avtomobil ali možnost, da jih nekdo pelje, rešitev iščejo na primer v Škofji Loki, na Jesenicah, na Bledu, v Bohinju, Tržiču, kjer se še najdejo zdravniki, ki sprejemajo nove paciente. »Ne zgodi se, da bi kdo ostal 'na cesti',« pravi zastopnik, vendar si lahko predstavljamo, da za vsakega Kranjčana ni rešitev, če ima svojega osebnega zdravnika na primer v Bohinju, saj razdalja ni majhna, sploh pa je težava za starejše ljudi, ki nimajo možnosti prevoza.
V zdravstvenem domu Maribor se trenutno še najdejo zdravniki, ki sprejemajo nove paciente, pravi Nataša Maguša Lorber, namestnica predstojnice organizacijske enote splošno zdravstveno varstvo v zdravstvenem domu dr. Adolfa Drolca Maribor. A pristavi: »Problematika pomanjkanja družinskih zdravnikov je vseslovenska, zato verjetno ni kraja v Sloveniji, kjer družinskih zdravnikov ne bi primanjkovalo. Če bi upoštevali sprejeti normativ 1200 opredeljenih pacientov na zdravnika oziroma 1500 glavarinskih količnikov na tim, nam v ZD Maribor primanjkuje vsaj 16 zdravnikov. Ker se teh normativov od države in ZZZS še vedno ne upošteva, so timi družinskih ambulant še vedno čezmerno obremenjeni in izčrpani, saj skoraj vsi presegajo 2000 glavarinskih količnikov,« pojasni reševanje situacije.
Trenutno v ZD Maribor nimajo neopredeljenih pacientov, saj so na voljo štiri ambulante, ki jih še sprejemajo.
Kje so rešitve?
Da je položaj na tem področju vse bolj žgoč, ugotavljajo tudi na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). Po njihovi oceni je to tudi posledica lanskega dogovora med ministrstvom za zdravje in predstavniki družinskih zdravnikov o znižanju meje, nad katero lahko družinski zdravniki odklanjajo zavarovane osebe. Meja za odklanjanje novih oseb je bila po oceni ZZZS postavljena nerealno nizko, saj zahteva zaposlitev 300 dodatnih družinskih zdravnikov, ki pa jih izobraževalni sistem (medicinska fakulteta) in uvoz iz tujine nista zmožna zagotoviti v naslednjih nekaj letih.
Po njihovem mnenju bi zato morale problem reševati predvsem tiste ustanove, ki so pristojne za načrtovanje kadrov v zdravstvu skladno s potrebami prebivalcev. »Konkretno se je treba vprašati, zakaj sta obe medicinski fakulteti pred nekaj leti zmanjšali vpis študentov na fakulteti in tako zavrnili več sto kandidatov na leto. Treba se je tudi vprašati, kako je zdravniška zbornica v preteklosti izvajala javni razpis za specializacije zdravnikov, da nam danes primanjkuje nekaterih vrst specialistov, ter kako je ministrstvo za zdravje kot ključen regulator sistemsko načrtovalo kadre v zdravstvu,« je kritičen Damijan Kos iz ZZZS.
Bistveno znižanje delovnih obremenitev družinskih zdravnikov in boljša dostopnost zavarovanih oseb do družinskih zdravnikov sta torej po mnenju ZZZS odvisna predvsem od načrtovanja omenjenih ustanov, saj na zadosten in kakovosten uvoz zdravnikov iz tujine ne moremo računati, potrebe starajočega se prebivalstva pa bodo iz leta v leto le še večje.
Mladi ne marajo družinske medicine
Na zdravniški zbornici (ZZS) se zavedajo, da zanimanje zdravnikov za specializacijo družinske medicine upada že nekaj let, kar je problem. »Zato so že bili in še bodo izvedeni nekateri ukrepi za povečanje zanimanja mladih zdravnikov. Postopno razbremenjevanje zdravnikov specialistov družinske medicine in hkrati nagrajevanje bolj obremenjenih ter dvig izhodiščnega plačilnega razreda so osnova za vplivanje na povečevanje zanimanja mladih za to specializacijo,« je prepričana prof. dr. Marija Petek Šter, strokovna vodja ZD Trebnje. Kot priznava, je dostopnost do družinskih zdravnikov resnično postala zelo velika težava.
Po njenem mnenju je razlogov več, med njimi tudi ta, da ji odločevalci jemljejo avtonomijo in sprejemajo odločitve v nasprotju s stroko, ki je sploh ne poznajo, in tako že desetletja dušijo razvoj stroke družinske medicine. S tem se ustvarja mnenje, da če ne moreš drugam, greš pa v družinske medicino, čemur je sledilo tudi nagrajevanje zdravnikov družinske medicine, ki je bilo v preteklosti plačano slabše kot v ostalih specialnostih.
Preobremenjeni in premalo plačani
Drug problem vidi v preobremenjenosti in hkratnem delu na različnih deloviščih in administrativnih obremenitvah, ki nimajo povezave s stroko družinske medicine. Po njenem mnenju ključno odgovornost tu nosita država in ministrstvo za zdravje ter ZZZS. Rešitve po njenem mnenju niso v povečevanju števila mest na fakultetah, ki bodo še naprej ostala nezasedena, temveč v dolgoročnih rešitvah, kot sta državna štipendija za študente medicine in boljši izhodiščni plačni količnik za specializante družinske medicine.
A kakor koli že, to so dolgoročne rešitve, težave s pomanjkanjem zdravnikov pa je treba začeti reševati takoj. Na ministrstvu za zdravje pravijo, da bodo v sodelovanju s ključnimi deležniki poskrbeli za enoten sistem opredeljevanja in odklanjanja zavarovanih oseb, ki bi zagotavljal primerljivo obravnavo vseh pacientov, to pa je mogoče zagotoviti le na podlagi zagotavljanja zadostnega in enakomernega števila zdravnikov glede na potrebe prebivalcev v posamezni regiji.
V procesu specializacije je sicer 300 specializantov družinske medicine, zaključuje pa jo 49 zdravnikov. Zanimanje zanjo upada že nekaj let, kar je, kot priznavajo tudi na ministrstvu, velik problem, ki ga skušajo na različne načine reševati.
A v kratkem času to ne bo šlo. Tudi obljubljeno nagrajevanje zdravnikov, če bi ti sprejeli več pacientov, kot jim to nalaga zakon, ni obrodilo sadov. Samo v ZD Ljubljana bi v naslednjih dveh letih potrebovali še vsaj 30 specialistov družinske medicine, tudi in predvsem zaradi demografske situacije ter predvidenega upokojevanja. Na ZZZS sicer zagotavljajo, da je še mogoče najti zdravnike v Ljubljani, ki so dolžni sprejemati nove paciente, na njihovi spletni strani je tudi seznam vseh, vendar pa po izkušnjah, ki jih ima ljubljanska zastopnica pacientovih pravic, ta seznam deluje le v teoriji, v praksi pa žal ne. Ko pacienti pokličejo, jih odslovijo z besedami: »Mi imamo vse polno.«
