Novela pokojninskega zakona, ki določa postopno zviševanje odmernega odstotka za moške in dodatne odmerne odstotke zaradi otrok, bo po oceni ministrstva za delo in Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ) izboljšala socialni položaj invalidskih upokojencev. Ta, kot pri upokojencih nasploh, še zdaleč ni rožnat. Povprečna invalidska pokojnina je konec oktobra znašala 508,39 evra (za moške nekaj manj kot 501 in za ženske 520 evrov), kar je zgolj 46 odstotkov povprečne neto plače. Še leta 2009 je povprečna invalidska pokojnina dosegala 53,4 odstotka povprečne neto plače.
Na ZPIZ nam natančnih izračunov, kakšne bodo invalidske pokojnine po novem, niso mogli narediti, saj je to, kot pojasnjujejo, odvisno od več dejavnikov – spola, datuma nastanka invalidnosti, pokojninske dobe, višine plač, vzrokov za nastanek invalidnosti… Ker se sprememba zakona glede odmernih odstotkov nanaša tudi na invalidske pokojnine, pa na splošno ocenjujejo, da se bodo za nove invalidske upokojence zvišale podobno kot starostne, torej za nekaj več kot 10 odstotkov.
Višja bodo tudi nadomestila
Poleg postopnega zvišanja odmernih odstotkov za moške do leta 2025 na 63,5 odstotka, kolikor že zdaj znaša za ženske, in dodatnega odmernega odstotka zaradi otrok, s katerim se odmera za vsakega otroka poveča za 1,36 odstotka, vendar največ za tri otroke oziroma za 4,08 odstotka, naj bi k dvigu invalidskih pokojnin in nadomestil za invalidnost prispevale še nekatere druge spremembe. Novela zakona, ki bo stopila v veljavo s 1. januarjem prihodnje leto, postopoma zvišuje odmerni odstotek najnižje invalidske pokojnine v primeru poškodbe izven dela oziroma poklicne bolezni pred dopolnitvijo 65. leta starosti s 36 odstotkov za moške in 39 odstotkov za ženske na najmanj 41 odstotkov pokojninske osnove za oba spola. Če je invalidnost nastopila po 65. letu starosti, pa se bo invalidska pokojnina odmerila najmanj v višini, ki je določena za odmero starostne pokojnine za 15 let zavarovalne dobe, kar bo v letu 2025 za oba spola pomenilo 29,5 odstotka pokojninske osnove.
Zaradi višjih odmernih odstotkov bodo višja tudi nadomestila iz invalidskega zavarovanja, obenem pa se bodo nadomestila za vse nove invalide II. kategorije po 55. letu, ki so brezposelni, zvišala s sedanjih 60 na 80 odstotkov, za brezposelne invalide III. kategorije pa s 40 na 60 odstotkov invalidske pokojnine. Novela še določa, da bodo invalidi, ki delajo polni delovni čas, tako kot tisti s krajšim delovnim časom kljub spremembi invalidnosti ohranili pravico do nadomestila še eno leto po dokončnosti odločbe o spremembi pravice, četudi jim delodajalec ne more zagotoviti ustreznega dela. Novi zakon ob tem odpravlja »opravičljive razloge« na strani delodajalca.
Invalidske pokojnine še naprej pod pragom revščine
Na Nacionalnem svetu invalidskih organizacij Slovenije (NSIOS) in v Zvezi delovnih invalidov Slovenije ocenjujejo, da gre za pomembne korake k zagotavljanju socialne varnosti invalidskih upokojencev, hkrati pa menijo, da je še veliko prostora za izboljšave. »V prvi vrsti pozdravljamo dvig odstotkov za odmero pokojnin, ki bo ugodno vplival tudi na višino bodočih invalidskih pokojnin. Žal pa bodo spremembe veljale le za zavarovance, ki se bodo upokojevali po določilih novega zakona. Trenutnim prejemnikom invalidskih pokojnin in nadomestil iz invalidskega zavarovanja se prejemki ne bodo dvignili,« ugotavlja glavni tajnik NSIOS Goran Kustura, ki poudarja, da mora država najti rešitev tudi za obstoječe invalidske upokojence, »katerih pokojnine so daleč pod pragom revščine«.
Invalidske organizacije ob tem opozarjajo, da bo najnižja invalidska pokojnina v primeru poškodbe zunaj dela ali bolezni, ki bo odmerjena od najnižje pokojninske osnove (ta za leto 2019 znaša 858,46 evra), še vedno prenizka, saj bo znašala zgolj 351,94 evra, kar je precej manj od zneska denarne socialne pomoči, ki trenutno znaša 402,18 evra. Spremembo, ki omogoča nadaljnje izplačevanje nadomestila za invalidnost kljub spremembi invalidnosti, sicer pozdravljajo, a menijo, da je eno leto prekratka doba in da bi moralo delavcu nadomestilo pripadati neomejeno dolgo.
Kot »izjemno pomembno novost« za prejemnike nadomestil iz invalidskega zavarovanja pa Kustura označuje v slovensko zakonodajo preneseno sodbo evropskega sodišča za človekove pravice, s katero se ureja status zavarovancev, ki so pridobili status delovnega invalida po pokojninski zakonodaji iz leta 1992 in so bili zaradi sprememb v kasnejših zakonih (ZPIZ-1 oziroma ZPIZ-2) pri odmeri nadomestila prikrajšani. Novela zakona namreč določa, da lahko prejemniki nadomestil iz invalidskega zavarovanja, ki so jim bila odmerjena v nižji višini, kot jim je bila priznana v času nastanka invalidnosti, podajo zahtevo za izplačilo prvotno priznanega nadomestila iz invalidskega zavarovanja, skupaj z uskladitvami.
V drugih invalidskih organizacijah pravijo, da spremembe težko komentirajo, saj pri pripravi zakonodaje niso sodelovali niti niso bili povabljeni k razpravi. »Ne glede na to pa lahko rečemo, da bodo invalidske pokojnine za tiste, ki nimajo veliko delovne dobe, še naprej zelo nizke. Za starejše invalide bo zaradi dodatka na delovno dobo še nekako šlo, za mlade pa je težko verjeti, da bodo tudi po teh spremembah imeli dovolj sredstev za preživetje,« meni izvršna direktorica Slovenskega združenja bolnikov z limfomom in levkemijo Kristina Modic.
