Milan Filo sodi v krog najbogatejših Slovakov. Je največji lastnik zasebnega investicijskega holdinga Eco Investment s sedežem v Pragi. Holding je aktiven v živilski, nepremičninski, lesnopredelovalni in telekomunikacijski panogi. Preko skupine SHP 100-odstotno obvladuje sladkogorsko tovarno papirja Paloma. Podjetje je Palomo prevzelo leta 2016. Od takrat je po lastnih izračunih v Sladkem Vrhu investiralo več kot 138 milijonov evrov. Filo je ta teden obiskal Slovenijo. V tovarni, ki je lani praznovala 150-letnico obstoja, so včeraj svečano predstavili novi konfekcijski liniji, hitro in napredno paletizacijo ter avtomatizirano skladišče gotovih izdelkov. Slovenija je prispevala osem milijonov evrov subvencij za neposredne tuje investicije. Funkcijo tolmača je prevzel Richard Žigmund, izvršni direktor skupine SHP. Žigmund je občasno povedal bistveno več, kot mu je poprej v slovaškem jeziku prišepnil sogovornik.
Za koliko ste z izvedbo naložb povečali proizvodne zmogljivosti Palome?
Naj uvodoma poudarim, da je tovarna nujno potrebovala vlaganja. Del opreme je bil namreč že zelo zastarel. Kar se zmogljivosti tiče, smo jih s približno 65.000 ton povečali na okoli 80.000 ton. A količinska zmogljivost je le en učinek modernizacije tovarne. Proizvodni procesi so zdaj bistveno spremenjeni. In prenova še ni končana. Potrdili smo nakup nove konfekcijske linije, stala bo 11 milijonov evrov. Gre za eno najmodernejših linij za izdelavo v škatli pakiranih robcev.
Drugi steber naložb je usmerjen v energetsko posodobitev, izboljšanje energetske učinkovitosti Palome, s čimer bomo zmanjšali odvisnost proizvodnih procesov od zemeljskega plina in posledično izboljšali ogljični odtis tovarne. To področje mi je posebej pri srcu. Ne vem, ali veste, ampak eden prvih projektov Eco Investmenta je bila gradnja elektrarne na Slovaškem. To je bilo leta 1996. Pridobljeno znanje zdaj s pridom izkoriščamo v Palomi.
Kako bodo te posodobitve vplivale
na bodoče poslovanje Palome?
Pri prenovi tovarne se ne osredotočamo na kratkoročne poslovne učinke in višino dividende. Naša želja je dolgoročno povečevanje vrednosti Palome. Pričakujemo, da bomo čez tri leta ustvarjali že okoli 200 milijonov evrov prihodkov na leto. Seveda je težavno napovedovati prihodnost, ker so razmere na teh trgih zelo nepredvidljive.
V obdobju 2017–2022 je Paloma
kumulativno ustvarila 1,12 milijona evrov dobička, pri čemer sta bili leti 2021 in 2022 izrazito zgubaški;
izguba je skupaj znašala 13 milijonov evrov. Najbrž ste pričakovali boljše poslovne rezultate, ko ste leta 2016 prevzeli Palomo od Slovenskega državnega holdinga?
Do leta 2020 so bile tržne razmere dobre, nakar nas je najprej udaril koronavirus, zatem še energetska kriza in inflacija. Pritisk na cene surovin je bil izrazito visok. Poleg tega je cena elektrike s 60 evrov za megavatno uro v nekem trenutku porasla tudi do 800 evrov. Ne pozabite, da se pri proizvodnji papirja porabi zelo veliko elektrike. Nazadnje nismo imeli druge možnosti, kot da smo del teh podražitev prevalili na naše stranke z dvigom cen izdelkov, da smo ustvarili zadosten denarni tok. Naš menedžment je v teh izrednih razmerah opravil odlično delo.
Še en dejavnik, ki ga je treba upoštevati, je, da Paloma ni bila »greenfield« naložba. Prevzeli smo tehnološko zastarelo tovarno, ki jo je bilo treba nujno posodobiti. Med prenovo je ves čas obratovala, kar je povzročalo dodatne stroške in posledično negativno učinkovalo na poslovni izid.
Kako ste poslovali lani? Poslovnega poročila še niste objavili.
Poslovanje se je leta 2023 bistveno izboljšalo. Ustvarili smo okoli 130 milijonov evrov prihodkov, EBITDA (poslovni izid pred upoštevanimi stroški obresti, davkov in amortizacije, op. p.) je znašal deset milijonov evrov. Z rezultatom smo glede na okoliščine zadovoljni. Konfekcijsko linijo smo zagnali z nekajmesečno zamudo, kar je imelo bistven učinek na ustvarjeno dodano vrednost. Drugi dejavnik je bil, da je treba po zagonu strojev najprej pridobiti naročila za nove izdelke. V vsakem primeru se nam je uspelo utrditi na naših tradicionalnih trgih in se sočasno uveljaviti na novih, zelo tekmovalnih trgih. Povečali smo prodajo v Nemčiji, Avstriji in balkanskih državah, prisotni smo v Skandinaviji, Združenem kraljestvu in na Baltiku.
Prevodi zadnjih odgovorov so bili bistveno daljši kot to, kar ste povedali v slovaščini. S kom pravzaprav
vodim intervju?
Se opravičujem. Gospod Rihard Žigmund je predsednik uprave SHP Group in je bistveno bolje podkovan na področju svežih poslovnih podatkov. Moje strokovno področje je drugje, na področju strojništva in energetike.
Prosim, če odgovarjate vi, gospod Filo. Eco Investment je lastnik tovarne celuloze na Slovaškem. Celuloza je temeljna surovina pri proizvodnji papirja. Zakaj ta okoliščina ni imela bistvenega pozitivnega učinka na poslovanje Palome?
Prvič zato, ker se cena celuloze določi na mednarodnih trgih. In drugič zato, ker je v izdelkih Palome delež »naše« celuloze le približno petinski. Večino kupimo v Južni Ameriki in nordijskih državah.
Leta 2022 je bilo v vaših bilancah kar 80 odstotkov dolžniškega kapitala (finančnih in poslovnih obveznosti). To je veliko.
Takšnih kazalnikov nikoli ne izračunavamo, za naše poslovanje niso bistveni.
Predsednik uprave Eco Investa Miroslav Vajs je leta 2016 v sporočilu za javnost, ki je bilo poslano slovenskim medijem, napovedal, da bo Paloma pod vašim lastništvom postala vodilna blagovna znamka v skupini SHP. Je bila ta napoved udejanjena?
Paloma je vodilna blagovna znamka na svojem tradicionalnem območju Zahodnega Balkana, medtem ko je naša druga blagovna znamka Harmony vodilna na slovaškem in češkem trgu.
Bom vprašal drugače, z analogijo iz avtomobilske industrije. Kakšen položaj ima Paloma v skupini SHP? Je dacia, škoda ali mercedes?
To ni dobra primerjava. Papirna industrija je segmentirana drugače kot avtomobilska. Na območju Zahodnega Balkana je naš tržni delež zelo dober. Seveda si stalno prizadevamo izboljšati kakovost naših izdelkov. Zato tudi toliko vlagamo v Sladkem Vrhu. Vendar naš cilj ni, da bi Paloma postala premium blagovna znamka. Premium segment na tem področju je izrazito majhen, njegov tržni delež se celo zmanjšuje.
Od prevzema leta 2016 je skupina SHP število zaposlenih v sladkogorski Palomi zmanjšala za tretjino. Leta 2016 je v povprečju zaposlovala 641 oseb, lani ste v povprečju zaposlovali 412 delavcev. V času prevzemanja Palome, leta 2016, je gospod Vajs (v že omenjenem sporočilu za javnost, op. p.) napovedoval drugačen razvoj, in sicer da bo Paloma v vaših rokah dodatno zaposlovala, da bo število zaposlenih povečala na tisoč delavcev in da boste vzpostavili regijski razvojni center v Sladkem Vrhu. Nič od tega se ni zgodilo. Ste tedaj zavajali javnost in prodajalca SDH?
Ni mi znano, da bi govorili o tisoč zaposlenih. Regijski razvojni center pa v Sladkem Vrhu deluje. Kupili smo podjetje v zelo slabem stanju, z naložbami smo ga spremenili v sodobno papirnico, ki ima danes prihodnost.
Kakšne zaposlitvene trende napovedujete v prihodnje? Se bo število zaposlenih še zniževalo?
To bo odvisno od tržnih razmer in učinkov izpeljanih naložb. Paloma doživlja močno menjavo generacij. Lani se je veliko naših dolgoletnih zaposlenih odpravilo v pokoj. Naš izziv je njihovo znanje in izkušnje prenesti na mlajše sodelavce. Poudariti pa moram, da je vzdušje v Palomi odlično, zaposleni so zadovoljni, s sindikati imamo odkrite pogovore in odlično sodelujemo.
Eco Investment načrtuje 100-milijonsko naložbo v prenovo tovarne SHP Celex v Bosni in Hercegovini. Ali obstaja tveganje, da s tem ustvarjate dodatno konkurenco Palomi?
Nikakor. Učinki te naložbe v Republiki Srbski – če jo bomo udejanjili – bodo zagotovo komplementarni. Proizvodnja bo usmerjena v drugačne izdelke, namenjene za druge trge. Na trgu je dovolj prostora za obe tovarni.
V slovaških medijih sem prebral, da ste filantrop, da finančno podpirate tudi kulturo in umetnost. Ste si ogledali predstavo Slovenskega mladinskega gledališča Paloma, ki je prejela nagrado za najbolj žlahtno komedijo leta 2022? Če se ne motim, je predstava gostovala tudi v Sladkem Vrhu.
Predstave si žal nisem ogledal. A naj poudarim, da ne podpiram zgolj kulture. Sem tudi močan podpornik športa. Moj najljubši nogometni klub je NK Maribor, pri košarki navijam za banjaluško moštvo.
