Že kmalu po volitvah je bilo jasno, da bo tretji blok, v katerega so se povezali Demokrati Anžeta Logarja, NSi, SLS in Fokus ter Resnica, utegnil imeti odločujoč vpliv na oblikovanje bodoče koalicije in njeno programsko usmeritev. V tem kontekstu je mogoče razumeti tudi predlog zakona o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije, ki prinaša vrsto sprememb na številnih področjih, od malega gospodarstva, davkov, zdravstva do pokojninskega sistema in dolgotrajne oskrbe. Usmerjeni so zlasti v znižanje davčnih bremen, administrativnih obremenitev, liberalizacijo dela zdravnikov in upokojencev ter kot takšni uresničujejo predvolilne napovedi in odpravljajo nekatere ukrepe odhajajoče vlade.
Toda onstran vsebine se kot problematičen kaže predvsem način, na katerega želijo predlagatelji uveljaviti »interventne« ukrepe. S predlaganim zakonom, ki je že v parlamentarni proceduri, bi namreč spreminjali kar osem različnih zakonov in določili začasna ukrepa na področju dveh zakonov. To je že sprožilo resne pomisleke tako iz vrst socialnih partnerjev kot pravne stroke.
Sporno spreminjanje osmih zakonov v enem
Dr. Rajko Pirnat z ljubljanske pravne fakultete resno dvomi, da bi bilo mogoče tako kompleksne spremembe, ki globoko posegajo v različne sisteme, zares urediti v nekem omnibusnem zakonu in jih spreminjati na enostavne načine. Čeprav to samo po sebi ni neskladno z ustavo, pa ni skladno s pravili nomotehnike. »S pravnega stališča vsaj v smislu dobre nomotehnike tako imenovani omnibusni zakoni nikakor niso dobra rešitev. Problem je, da takšni zakoni posegajo v cel kup drugih zakonskih ureditev, kar pride v poštev res samo v zelo posebnih okoliščinah, ko je določeno zadevo nujno reševati. Hkrati naj bi urejali, če že, neki zaokroženi sklop zadev, ki so med seboj povezane,« je dr. Pirnat komentiral za Dnevnik. V primeru konkretnega predloga bi težko trdili, da so ti pogoji izpolnjeni, saj deloma ne gre niti za povezane zadeve, povečini pa niti za interventne zadeve.
Kot protikrizni ukrep bi bilo mogoče šteti kvečjemu nižji DDV na osnovna živila in del energentov, medtem ko posegi v denimo pokojninski in nekatere druge sisteme nimajo interventnega značaja in ne odgovarjajo neposredno na aktualno krizo.
Negiranje socialnega dialoga?
»Velika večina predlaganih ukrepov ni interventne narave. To pomeni, da se pod krinko krize in interventnih ukrepov, ki bi morali biti začasni, skrivajo pomembne sistemske spremembe,« opozarja Andrej Zorko, predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS). Nekateri od zakonov, ki bi jih zdaj spreminjali, so bili oblikovani in sprejeti ob konsenzu socialnih partnerjev, zato Zorko predlog vidi kot negiranje takratne volje socialnih partnerjev. In tudi kot poskus obvoda socialnega dialoga, socialnih partnerjev in ekonomsko-socialnega sveta (ESS) ter nepriznavanje njegovih pravil.
»Omnibusni predlog v svoji vsebini posega na področja, ki morajo biti v skladu s pravili delovanja ESS obravnavana v okviru ESS. Zato se lahko utemeljeno sprašujem, ali način, s katerim se posega v tako pomembne tematike, predstavlja negiranje socialnega dialoga oziroma nakazuje odnos novih poslancev in morebitne nove vlade do socialnega partnerstva in do ESS,« pravi Zorko. Ob tem spomni, da je vlada skupaj s socialnimi partnerji ob sprejemanju pokojninske reforme podpisala tudi dogovor, s katerim so se partnerji zavezali, da se bodo področja, ki zadevajo tudi davke in prispevke, obravnavala na ESS in da se bodo rešitve iskale v soglasju.
V imenu ESS se je kritično odzval tudi njegov predsedujoči Mitja Gorenšček, sicer glavni izvršni direktor GZS, ki je opozoril, da lahko samo z vključitvijo ESS »dosežemo stabilne, premišljene, družbeno sprejemljive in uravnotežene rešitve, ki bodo upoštevale interese vseh državljanov«. Obravnava v okviru ESS je, kot je poudaril, ključnega pomena za zagotavljanje transparentnosti in demokratičnosti zakonodajnega procesa. Nasprotno pa izključevanje ESS, tako Gorenšček, zmanjšuje legitimnost sprejetih rešitev, povečuje tveganje za njihovo neučinkovitost v praksi, vodi pa lahko tudi v socialne napetosti.
Andrej Zorko ima tudi veliko vsebinskih pomislekov glede predlaganih ukrepov. Na področju zdravstva predlogi po Zorkovem mnenju odpirajo vrata privatizaciji in razgradnji javnega zdravstvenega sistema. V sistemu dolgotrajne oskrbe, kjer imamo že zdaj resne probleme, se bodo ti kvečjemu še dodatno okrepili. Določeni predlogi, na primer za uvedbo mikro s. p., pomenijo še dodatno spodbujanje prekarizacije trga dela in odpirajo vrata širjenju atipičnih oblik dela. Predlog socialne kapice pa gre, v nasprotju z napovedmi o razbremenitvi večine zaposlenih, na roko manjšini, ki ima že danes dovolj …
»Ukrepi temeljijo na nekih predvolilnih obljubah, hkrati pa predlagatelji ne dajejo nobenih jasnih in verodostojnih odgovorov, kako se bo nadomestil izpad približno pol milijarde evrov na leto, na kolikor so izpad ocenili predlagatelji,« na tveganja še opozarja Zorko.
Boštjančiča zdaj skrbi vzdržnost
Odhajajoči finančni minister Klemen Boštjančič, po novem poslanec Gibanja Svoboda, je predlog tretjega bloka hitro pospremil z opazko, da je zakon na način, kot je zapisan, neizvedljiv in neodgovoren, saj ne vsebuje pojasnil, kako se bo izpad, ki so ga na ministrstvu ocenili na milijardo evrov, kompenziral oziroma kje se bo našlo rezerve. Predlogi se mu sicer sami po sebi zdijo legitimni, vendar pa vsak od predlogov po njegovem mnenju potrebuje široko in poglobljeno razpravo, vsebine, ki jo želijo v tretjem bloku urediti, pa se ne da rešiti z enim interventnim zakonom, ki posega v vrsto zakonov in na vrsto področij.
»To pravi minister, ki je nedavno dejal: Denar v proračunu je ali pa ga ni. V štirih letih so javne izdatke povečali za kar štiri milijarde evrov, in to ne na račun nižjih davčnih bremen, temveč večje razsipnosti,« se je na omrežju X odzval poslanec in predsednik NSi Jernej Vrtovec.