Obcestnih prodajalcev sadja in zelenjave se je minuli konec tedna na 21 lokacijah, pretežno na Primorskem, znova lotila tudi finančna uprava, ki je dvema pravnima osebama prepovedala opravljati dejavnost. Po njenih navedbah so pri enem od zavezancev za davek ugotovili, da davčnemu organu v informacijski sistem davčnih blagajn ni posredoval podatkov o kar 767 izdanih računih. Samo finančna uprava je letos na stojnicah ob cestah opravila več kot šestdeset nadzorov, lani vse leto pa več kot 250.
Izrečeno globo težko izterjajo
Kršitve, nanašajoče se na neizdajanje računov, njihovo nepotrjevanje v davčnih blagajnah, zaposlovanje na črno …, je finančna uprava lani zaznala v skoraj tretjini primerov in izrekla za več kot 235.000 evrov glob. A kaj, ko jih povečini ne izterjajo. Med preprodajalci sadja namreč prevladujejo ljudje iz republik nekdanje Jugoslavije, ki imajo pri nas le poštne nabiralnike, podjetja in bančne račune pa nenehno zapirajo in odpirajo nove, zato se jih je oprijel vzdevek zelena mafija.
Več kot petdeset pregledov je od začetka leta do 29. maja opravila tudi inšpekcija uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, in sicer na območju občin Ljubljana, Kamnik, Medvode, Škofljica, Bled, Šenčur, Laško, Mozirje, Ivančna Gorica, Grosuplje, Piran, Izola, Koper, Ankaran, Škofja Loka, Postojna, Domžale, Podpeč in Brezovica. Neskladnosti so ugotovili pri štirinajstih pregledih, zaradi pomanjkljive higiene in nezagotavljanja sledljivosti živil pa so izdali štiri odločbe o prepovedi prodaje skupaj 121 kilogramov zelenjave in sadja. Inšpektorji so nepravilnosti ugotovili pri petih pravnih osebah in pri treh nosilcih dopolnilne dejavnosti na kmetiji. Dvanajst prekrškarjev bo moralo plačati denarno kazen.
O prepovedi obcestnih stojnic
le razmišljajo
V upravi za varno hrano pravijo, da se je letos obcestna prodaja sadja in zelenjave zaradi slabega vremena začela nekoliko pozneje, kar velja tudi za pridelke slovenskega porekla. Inšpektorji so naleteli na nove organizatorje prodaje, med kršitvami pa prevladujejo neustrezno označevanje živil ter pomanjkljivi sledljivost in higiena. Andrej Vogrin, pridelovalec jagod v Zrkovcih pri Mariboru, je že pred časom za Dnevnik poudaril: »Problem je, če sedem od osmih obcestnih stojnic zasedajo prekupčevalci, zato je tukaj treba narediti red. Tisto, česar prodajalec ne pridela sam, bi smel prodajati le na organiziranih prostorih.«
Danes smo Vogrina vprašali, ali je danes nemara kaj manj divjega zahoda na obcestnih stojnicah. »Tam, kjer prodajamo, je šest stojnic. Poleg nas samo še na eni ponujajo slovenske jagode iz lastne pridelave. Dve stojnici zasedajo preprodajalci in dve hrvaški ponudniki iz doline Neretve. Ti jagod nimajo več, zato pa že poldrugi mesec prodajajo paradižnik, ki gotovo ni zrasel v dolini Neretve,« nam je razmere predstavil Vogrin. Prepričan je, da bi morali obcestno prodajo sadja in zelenjave urediti v zakonu o trgovini. Na kmetijskem ministrstvu so nam v zvezi s tem odgovorili, da pripravljajo novo zakonodajo, s katero bodo med drugim skušali urediti to področje. »Glede na to, da je veliko kršitev tudi s področja davčne in tržne zakonodaje, bi bilo smiselno preučiti tudi možnost spremembe zakonodaje, ki so v pristojnosti drugih resornih ministrstev,« predlagajo na MKGP.
