Kot so v sporočilu za javnost opozorili na Inšpektoratu RS za okolje in prostor, se številni konflikti med stanovalci večstanovanjskih stavb vse hitreje prenašajo na upravnike, inšpekcijske službe in druge institucije, namesto da bi jih stanovalci najprej poskušali rešiti z neposrednim pogovorom.
In stanovanjsko inšpekcijo se stanovalci obračajo zaradi najrazličnejših težav s sosedi, tudi povsem vsakdanjih. "Med drugim pričakujejo, da bo inšpekcija določila, kdaj lahko sosed pere perilo, kako naj bodo razporejene rože na hodnikih, prepovedala kajenje, omejila prisotnost hišnih ljubljenčkov ali posegla v druge navade, ki nekatere etažne lastnike motijo," so našteli.
A kot poudarjajo, so pristojnosti stanovanjske inšpekcije zakonsko določene. Inšpekcija lahko med drugim ukrepa pri nedovoljenih posegih v skupne dele stavbe ob izvajanju vzdrževalnih del, odredi potrebna popravila v posameznem stanovanju ali skupnih delih stavbe zaradi preprečitve škode ter obravnava opravljanje dejavnosti v delu stanovanja brez ustreznih soglasij etažnih lastnikov.
Pri urejanju medsosedskih odnosov igra pomembno vlogo hišni red, s katerim se lahko etažni lastniki dogovorijo na primer o omejitvah uporabe gospodinjskih strojev in naprav po določeni uri, načinu dostopnosti in varovanja naprav, ki služijo celotni stavbi, uporabi skupnih hodnikov in kleti, pogojih bivanja domačih živali v stavbi ter opredelijo hujše kršitve hišnega reda.
Ob tem poudarjajo, da v večstanovanjski stavbi ni mogoče pričakovati popolne tišine ali odsotnosti dejavnosti drugih ljudi. Zato je treba razlikovati med običajnimi posledicami skupnega bivanja in ravnanji, ki dejansko posegajo v pravice drugih stanovalcev.
Pomemben del sporov v večstanovanjskih stavbah je po ugotovitvah inšpektorjev sicer povezan z razumevanjem lastninske pravice. Lastništvo stanovanja ne pomeni, da lahko posameznik pri uporabi nepremičnine prezre interese drugih stanovalcev ali samovoljno posega v skupne dele stavbe. Uporaba slednjih mora biti skladna z namenom prostorov, veljavnimi pravili in pravicami vseh etažnih lastnikov
Določena pravila veljajo tudi za opravljanje dejavnosti v delu stanovanja večstanovanjske stavbe. Etažni lastnik mora pridobiti soglasja solastnikov, ki imajo več kot tri četrtine solastniških deležev, vključno s soglasji etažnih lastnikov vseh posameznih delov, katerih zidovi ali stropi mejijo z njegovo stanovanjsko enoto. Ob začetku opravljanja dejavnosti mora o tem obvestiti tudi upravnika. Enako velja, če želi etažni lastnik stanovanje oddajati v kratkotrajni najem, pri čemer mora izpolniti tudi preostale zahteve, ki jih določa novi zakon o gostinstvu, na primer označitev z nalepko.
Na medsosedske odnose v večstanovanjskih stavbah posebej vplivajo prenove stanovanj. Vzdrževalna dela namreč neizogibno povzročajo določeno stopnjo hrupa, vendar to samo po sebi še ne pomeni kršitve predpisov, poudarjajo na inšpektoratu.
Po izkušnjah stanovanjske inšpekcije je sporov v teh primerih načeloma manj, kadar lastnik pred začetkom del pridobi potrebna soglasja za posege v skupne dele, upravnika in sosede pravočasno obvesti o predvidenih posegih in njihovem trajanju, zagotovi ustrezen nadzor, skrbi za čistočo skupnih prostorov ter spoštuje dogovorjena pravila in časovne omejitve.