Kot je nekoč izpostavil verjetno najbolj znani slovenski izumitelj Peter Florjančič, ki je patentiral več kot 230 izumov, je izumitelj lahko vsak izmed nas. Vsak ima kakšno idejo, toda to še ni dovolj za izum. Da uresničiš neko idejo, moraš vanjo zares verjeti in prav to loči inovatorje od ostalih.
Ali bo izum zaživel tudi na trgu, ni odvisno le od vere njegovega izumitelja, ampak tudi od njegove podjetnosti. Za tiste, ki ne vedo, kako naprej po prototipu, obstaja združenje Aktivni slovenski inovatorji, ki vsako leto v sodelovanju s Tehniškim muzejem Slovenije organizira dan inovatorjev.
Od kolesa do smuči za na vodo
Letos se je sicer na njihovo povabilo odzvalo manjše število inovatorjev, toda zbrani so vseeno postregli z veliko mero inovativnosti. Prvi, na katerega smo naleteli, je bil Milan Kolar iz Vnanjih Goric, ki je k svojemu izumu vabil z napisom hoja po vodi. Zraven so bile k sreči zelo nazorne fotografije, tako da je bilo že takoj jasno, da gre za hojo s pomočjo posebnih smuči in palic. »Hotel sem narediti nekaj zase, za na vodo. Začel sem s kolesom, a sem samo za preizkus potreboval prikolico in pomoč drugih. Nič, potrebujem nekaj, kar bom dal lahko na avto ali vanj, sem si rekel in poskušal še naprej,« je pojasnil Kolar, ki je pred petimi leti prvi prototip izdelal iz stiropora in ga preizkusil na morju.
»Povsem enako je, kot če bi šel na smuči, saj potrebuješ enako ravnotežje, premikanje je pa podobno kot pri teku na smučeh,« je še opisal že upokojeni inovator. Zanj je to v osnovi hobi, ki ga zaposluje in mu daje veliko veselja, da bi ta izum spravil na trg, pa ocenjuje, da bi potreboval okoli 30 tisoč evrov, saj mora med drugim izpiliti način izdelave, ki zdaj poteka preveč ročno. Hkrati ima Kolar že nove načrte, s pomočjo smuči je že približno izdelal katamaran za veslanje z nogami, zdaj pa ga bo nadgradil še z jadrom.
Več kot 50 nagrad
Skoraj 70-letni primorski inovator Ivan Gregorič bi raje svoje patente prodal naprej nekemu proizvajalcu. Najraje v Sloveniji, a ne kaže prav dobro, čeprav je zanje pobral že okoli 50 zlatih nagrad doma in v tujini. Ko pogleda nazaj, je z inovacijami začel že pri 23 letih, njegov zadnji izum je kraljica vinogradov, trikolesni zložljivi vinogradniški voziček na ročni pogon, za katerega so hvaležni predvsem obrezovalci nizkih trt in obiralci jagod. Kot pove, med zanimivimi zgodbami iz preteklosti je veliko navdušenja požela tudi njegova kraljica parkov, samohodna kosilnica. »Motorne žage, kosilnice in podobno z vibracijami negativno vplivajo na medvretenčne ploščice in moj cilj je bil motor odmakniti stran od telesa. Na eni fakulteti v Italiji so me odslovili, da če bi šlo, da bi to že kdo naredil, jaz pa sem jim odvrnil, da bom jaz to naredil,« je pripovedoval o izumu, na katerega se lahko vgradi kateri koli motor v petih minutah. Od nekega Švicarja je že dobil naročilo, da izdela takšnega, ki bo zdržal naklon do 70 stopinj, pri nas pa še čaka kakšno ponudbo.
Olajšali neljubo opravilo
Lep primer, kaj lahko nastane iz sodelovanja med inovatorjem in proizvajalcem, je včeraj pokazal žični uničevalec plevela. Tega je družinsko podjetje iz Slovenske Bistrice že tako dodelalo in tržilo, da se prodaja v 36 trgovinah po državi. »Najprej je nastal nožni okopalnik, nato nas je zanimalo, če se da isti princip izrabiti tudi za ročno okopavanje in to je vodilo do ročnega žičnega uničevalca plevela, ki se ga lahko pritrdi tudi na ročaj,« je povedala Martina Brglez, katere sin inženir je kriv, da se je začela cela družina ukvarjati z izdelavo in prodajo te inovacije.
Ona jo je tudi prva preizkusila na vrtu in ker ji je bil prvi model preširok, je nastal ožji, kasneje je sama dodala še eno obliko, primerno za visoke grede. »Včasih sem se tudi sama na vrtu po štiri ure na teden ukvarjala samo s plevelom, zdaj mi to opravilo vzame le po petnajst minut,« je še ponazorila Brglezova, za katero je izkušnja brezposelnosti, prav s to inovacijo pa se je znova motivirala in z veseljem pomaga pri promociji izdelka na sejmih in drugih dogodkih.
Prav takšnih zgodb, kot je ta, si v združenju Aktivni slovenski inovatorji želijo še več. Ana Hafner iz združenja je povedala, da je njihova želja brezposelne mlade družboslovce povezati z izumitelji, kot sta Kolar in Gregorič. »Mladi imajo prav to znanje, ki ga oni nimajo – kako se promovirati, napisati ponudbe, da bi prodali patente ali zagnali proizvodnjo,« je prepričana. Projekt so hoteli prijaviti na razpis za evropska sredstva skupaj s hrvaškim združenjem inovatorjev, a hrvaški strani ni uspelo pravočasno pripraviti svojega dela. Trenutno tako iščejo druge vire financiranja, da bi ustanovili zadrugo inovatorjev, v kateri bi zaposlili brezposelne mlade, da bi delali na promociji, trženju in morebitnem vzpostavljanju proizvodnje izumov.
