Politični podmladki so ena najmanj vidnih, a hkrati ključnih struktur slovenskih političnih strank. Navzven se kažejo kot organizacije mladih, ki prirejajo dogodke in sodelujejo v kampanjah. Navznoter pa opravljajo precej širšo in pomembnejšo funkcijo. So kadrovski bazen, logistična mreža in laboratorij politične socializacije.
Inkubator političnih kadrov
Najbolj klasično razumevanje podmladkov je, da so vstopna točka v politiko. V Mladi Sloveniji, podmladku NSi, poudarjajo dolgo tradicijo političnega izobraževanja mladih. »Mlada Slovenija je mladinska organizacija, ki na temeljih vrednot krščanske demokracije spodbuja in pripravlja mlade za dejavno soustvarjanje družbe ter zagovarja interese mladih,« pove predsednik Mlade Slovenije David Tomažin. Po njegovih besedah je glavna naloga podmladka izobraziti kakovosten politični kader, ki bo prispeval k državotvornemu in konstruktivnemu načinu delovanja v politiki. Njihovi člani so prisotni na vseh dogodkih stranke, pomagajo pri kampanjah in kandidirajo na volitvah. »Nenazadnje tudi prispevamo mlade kandidate za poslance v državnem zboru.« Podmladek NSi je torej neposredno vpet v institucionalno politiko, na vprašanje, koliko članov imajo, niso odgovorili.
Podobno vlogo podmladka opisujejo tudi v podmladku Gibanja Svoboda, ki ima okoli sto aktivnih članov. Kot je pojasnil Rok Čigon, podpredsednik Svobode Mladi, ti sodelujejo pri vsebinskih razpravah, terenskih aktivnostih in oblikovanju pobud znotraj stranke. »Cilj podmladka je večplasten. Po eni strani odpira in obravnava vprašanja, ki so pomembna za mlade, ter jih predstavlja na način, ki je mladim blizu.« Poudarja še, da je podmladek predvsem prostor za politično socializacijo mladih, izmenjavo idej ter pridobivanje izkušenj za nadaljnje družbeno in politično delovanje.
Najbolj drugačen poudarek prihaja iz Levice. Mlada Levica, ustanovljena pred tremi meseci, se predstavlja predvsem kot prostor skupnosti in političnega izobraževanja mladih. Kot so zapisali, je Mlada Levica nastala z željo, da se mladim ponudi skupnostni prostor, kjer so razumljeni kot tisti, ki najbolj občutijo posledice ponavljajočih se kriz kapitalizma, podnebnega zloma, stanovanjskega primanjkljaja … »Onkraj politike želimo vzpostaviti skupnostni prostor, v katerem se mladi iz različnih okolij počutijo vključene, slišane in varne,« so še zapisali.
Iz Slovenske demokratske mladine in SDS, kot vselej, na vprašanja niso odgovorili. Prav tako na vprašanja niso odgovorili iz enega najstarejših podmladkov pri nas, Mladega foruma Socialnih demokratov.
Kaj pa financiranje?
Financiranje podmladkov razkriva zanimivo mešanico javnih razpisov, podpore matičnih strank in donacij. Mlada Slovenija sredstva pridobiva na razpisih za sofinanciranje mladinskih programov, z donacijami fizičnih oseb ter deloma iz stranke in javnih sredstev. Članarine nimajo, saj želijo, da socialni status ne bi bil ovira za politično delovanje.
Podoben pristop ima podmladek Svoboda Mladi. Kot pojasni podpredsednik Čigon, v podmladku menijo, da finančne ovire ne smejo biti razlog, da bi bili mladi izključeni iz političnega delovanja, zato je članstvo v podmladku brezplačno. Na vprašanje, ali podmladek operira s kakšnimi finančnimi sredstvi, so odgovorili: »Celotno poslovanje podmladka je skladno z veljavno zakonodajo ter internimi akti Gibanja Svoboda.«
Drugače je v Mladi Levici, kjer imajo simbolno članarino. Ta znaša petnajst evrov na leto. »Gre za simbolni prispevek, namenjen predvsem zagotavljanju organizacijske avtonomije podmladka ter izvedbi dogodkov, izobraževanj in dejavnosti, s katerimi želimo izobraževati, povezovati in aktivirati mlade,« so zapisali. Kot so še pojasnili, Mlada Levica še ne razpolaga z lastnimi finančnimi sredstvi, saj so nastali pred dobrimi tremi meseci.
Ne glede na razlike v organizaciji podmladkov se njihova vloga v predvolilnem času močno poenoti. Vse organizacije poudarjajo terensko delo, digitalno komunikacijo in podporo kandidatom. V Mladi Sloveniji pravijo, da se pred volitvami angažirajo v polnem obsegu. »Naš največji fokus je komuniciranje z mladimi. Pri tem jim skušamo sporočiti, kako jim bo glas, namenjen nam, izboljšal življenje,« pravi predsednik podmladka David Tomažin. Izpostavlja, da v predvolilnem času tudi aktivno pomagajo vodstvu stranke.
»Podmladek bo v predvolilnem obdobju aktiven tako na terenu kot v digitalnem prostoru, pogosto v sodelovanju z matično stranko,« pove podpredsednik Svobode Mladi Rok Čigon. Dodaja, da bo tokrat pomemben poudarek na digitalnih vsebinah, poleg tega bodo ponudili oporo mlajšim kandidatom iz stranke. V Mladi Levici pa bodo predvsem pomagali stranki z delom na stojnicah, pri delu volilnega štaba, obiskovanju volilnih enot ter se udeleževali soočenj podmladkov.
Megafon ali valilnica idej?
Politolog dr. Marinko Banjac opozarja, da je treba vlogo podmladkov postaviti v realen okvir. Po njegovi oceni imata v Sloveniji resnično »živ in razvit« podmladek predvsem SDS in SD. »Vse druge stranke imajo bolj kalup kot kaj drugega,« pravi in dodaja, da je temu primerna tudi vsebina njihovega delovanja. »So bolj marketinški kanal strank kot valilnica idej. Morda je podmladek SD Mladi forum še najbolj produktiven in samostoječ, saj je že znal izstreliti kakšno puščico proti matični stranki.« Po njegovih besedah je trenutna vloga podmladkov predvsem vloga megafona. »Določen politični domet sicer imajo, vendar jim prevelike teže ne gre pripisovati.«
Takšna ocena odpira vprašanje, koliko avtonomije podmladki sploh imajo. V teoriji naj bi bili laboratorij idej in prostor generacijskega pritiska na matično stranko, v praksi pa pogosto delujejo predvsem kot operativni del kampanjskega stroja. Pred volitvami postanejo logistična mreža, ki skrbi za teren, družbena omrežja in mobilizacijo mladih volilcev – kar pa ne pomeni, da je njihov vpliv nepomemben.
Kot opozarja sociologinja dr. Veronika Tašner, danes digitalno okolje igra ključno vlogo pri oblikovanju političnih stališč mladih, pogosto celo večjo kot tradicionalni dejavniki politične socializacije, kot so družina, šola ali klasični mediji. »Raziskave medijskih repertoarjev mladih kažejo, da se mladi o svetu in politiki pretežno informirajo prek digitalnih platform – družbenih omrežij, aplikacij in spletnih skupnosti. Politična stališča oblikujejo na podlagi kratkih objav, storijev in video vsebin, medtem ko klasični mediji, tudi v digitalni obliki, niso tako učinkoviti pri doseganju njihove pozornosti.«
V takšnem okolju postajajo podmladki za stranke še pomembnejši kot nekoč. So eden redkih kanalov, prek katerih lahko dosežejo generacijo, ki politiko spremlja predvsem prek kratkih digitalnih formatov. Podmladki tako niso le kadrovski bazen in logistična mreža, temveč tudi laboratorij politične komunikacije, kjer stranke preizkušajo jezik, teme in načine nagovarjanja mladih.
Po besedah sociologinje takšen medijski kontekst predstavlja ugodno okolje za politične akterje, ki znajo sporočila zapakirati v kratke in hitro prebavljive vsebine. »Emocionalno močne, poenostavljene in jasno naslovljene vsebine lažje pritegnejo pozornost volilcev nasploh, mlajše generacije pa so zaradi večje izpostavljenosti digitalnim platformam temu vplivu pogosto še posebej izpostavljene.« Za konec pa Banjac opozarja, da kljub večji politični vidnosti mladih letos ne pričakuje večje mobilizacije. »Zdi se, da mladi letos ne bodo nič bolj odločilni kot sicer, tudi razmerja na političnem parketu ne napovedujejo večje mobilizacije mladih, kot je to bilo na preteklih državnozborskih volitvah.«