KPK je zaključila obravnavo prijave, ki se je nanašala na domnevne sume nepravilnosti pri postopku imenovanja sodnika ustavnega sodišča. V predhodnem preizkusu je komisija vpogledala v dostopno dokumentacijo DZ in proučila relevantno zakonodajo, so sporočili s KPK.
Kršitev določb zakona komisija ni potrdila, je pa zaznala določena postopkovna tveganja glede umika predlogov za izvolitev ustavnih sodnikov in tudi drugih funkcionarjev, ki jih predlaga predsednik republike. Postopek umika predlogov kandidatov namreč v zakonodaji ni izrecno določen, kar lahko povzroči različne interpretacije dopustnosti umikov predlogov za izvolitev.
Zato komisija meni, da bi bilo smiselno izrecno določiti, do kdaj je mogoč umik predloga določenega kandidata s strani predlagatelja, predsednika republike. Pri tem je možna tudi rešitev, da se določi, da je umik predloga mogoč kadarkoli, saj je to v diskreciji zakonodajalca. Ker trenutno to vprašanje ni urejeno, so mogoče različne interpretacije vsakokratnih poslancev. To lahko vodi do pravne negotovosti, saj se lahko enaki primeri obravnavajo različno, kar je v nasprotju z ustavnim načelom pravne države, so opozorili.
Če pa so postopki natančno določeni, ne more biti dvomov o pravilnosti postopanja DZ, kar je pomembno tudi za krepitev zaupanja javnosti v institucije države, so izpostavili. Komisija je DZ zaprosila, da jo v treh mesecih obvesti o aktivnostih oziroma izvedenih ukrepih.
Prijavo so na KPK prejeli, potem ko je konec januarja prišlo do zapletov pri imenovanju kandidatov za ustavne sodnike. Predsednica republike Nataša Pirc Musar je za ustavnega sodnika predlagala Cirila Keršmanca, a nato predlog umaknila, saj je ugotovila, da kandidat nima zadostne podpore.
K večji preglednosti imenovanja ustavnih sodnikov je tedaj med drugim pozval tudi sodni svet.
