Slovenska policija je pred časom na posameznih šolah predstavila amok protokol, kako ravnati v primeru strelskega ali kakega drugega napada z orožjem. Vsebina protokola ni bila razkrita, prav tako v policijskih evidencah ni znan podatek, v koliko šolah so bile organizirane tovrstne vaje.
Po besedah predstavnika policije za odnose z javnostmi za področje kriminalitete Draga Menegalije v policiji redno izvajajo preventivne dejavnosti, v sklopu katerih izobražujejo tudi pedagoške delavce za prepoznavo indikatorjev, ki lahko kažejo, da nekdo razmišlja ali se pripravlja na izvedbo takega dogodka, in o pravilnem samozaščitnem ravnanju ob morebitnem takšnem napadu.
Vaje ukrepanja, kot nam je zaupal sogovornik, izvajajo občasno, na pobudo zainteresiranih, njihov skupni cilj pa je, da bi bili ti dobro pripravljeni na tovrstne dogodke v šolah. »S tem namenom tudi prenašamo znanja, ki smo jih pridobili v tujini, na vodstva šol in pedagoške delavce,« je poudaril Menegalija.
Dodal je, da policija vaje ukrepanja ob amok dogodkih organizira tudi v tistih javnih ustanovah, kjer po izkušnjah iz tujine lahko pride do tovrstnih napadov, denimo v bolnišnicah, trgovskih centrih in drugih javnih ustanovah.
Akcijo pripravljali v tajnosti
Ravnatelj OŠ Škofljica Roman Brunšek nam je povedal, da jih je k sodelovanju pri vaji ukrepanja ob amok dogodku povabila občina Škofljica v sodelovanju z dr. Fadilom Mušinovićem. Vajo, ki je potekala zgolj nekaj ur pred tragičnim strelskim napadom v Gradcu, so izvedle regijske sile zaščite in reševanja ter policija, njen osnovni namen pa je bil krepitev pripravljenosti in odzivnosti v primeru izrednih dogodkov ter preizkus ravnanja zaposlenih v primeru grožnje in vstopa nepooblaščene osebe v šolske prostore.
Vajo, pri kateri so sodelovali zaposleni na šoli, so izvedli minuli ponedeljek po pouku, ko na šoli ni bilo več nobenega učenca. »Akcijo smo pripravljali v tajnosti, saj nismo hoteli delati panike in vzbujati pozornosti širše javnosti. Prav tako ne želimo spodbujati odklonilnih dejanj, zato tudi cilj akcije ni bil v odmevnosti, ki jo je sedaj vaja dobila po naključju zaradi hude tragedije v Gradcu,« je pojasnil ravnatelj. Dejal je, da so zaposleni med vajo po uvodnem predavanju sledili protokolom, ki sta jih določila policija in ministrstvo za vzgojo in izobraževanje.
»Minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar je sicer izjavil, da smo ravnatelji na šolah usposobljeni za ravnanje ob izrednih dogodkih. Sam menim, da beseda 'usposobljeni' ni ustrezna,« je dejal Roman Brunšek. Pojasnil je, da to, da so na šolah seznanjeni s protokoli, navodili in da so bila ponekod izvedena tudi predavanja na to temo, še ne pomeni, da so šolniki tudi resnično usposobljeni za ravnanje v izrednih razmerah.
Razkorak med teorijo in prakso
»V primerih izrednih dogodkov namreč kljub protokolom, ki jih imamo, nihče ne ve, kako bo kdo ravnal, saj je lahko dogajanje popolnoma nepredvidljivo,« meni ravnatelj. Glede protokolov je dejal, da so ti sicer v teoriji dobro zamišljeni, a kaj, ko je med seznanitvijo z njimi in usposobljenostjo za ukrepanje v praksi velika razlika.
»Eno je seznanitev s protokoli in navodili ter poslušanje predavanj, drugo pa je ustrezno ravnanje v situacijah, ki so nepredvidljive. V nekaterih poklicih se dolgo časa usposabljajo za določene trenutke, potem pa so reakcije v stvarnosti drugačne. To lahko potrdim iz osebnih izkušenj tudi kot veteran vojne za Slovenijo,« je poudaril Roman Brunšek.
Dodal je, da je vaja zaposlenim na šoli koristila v smislu pridobivanja novih izkušenj in preizkusa njihovih reakcij ob stresnem dogodku. »Grozno hudo nam je, da je naša vaja popolnoma nehote sovpadla z dogajanjem v Gradcu, ki ga močno obsojamo in obžalujemo. Upamo, da se nikjer in nikoli več ne ponovi,« je pogovor strnil ravnatelj.
Na policiji so potrdili, da so aktivno sodelovali pri vaji ukrepanja ob napadu na šolo na Škofljici. Njihove ugotovitve so pokazale, da so usposabljanja policije in drugih ključnih deležnikov, kot so reševalne službe, šole in druge institucije, nujno potrebna zaradi specifične narave takih dogodkov, ker gre za izjemno hitro razvijajoče se in nevarne situacije, je pojasnil Drago Menegalija.
Kot cilj usposabljanj je izpostavil zagotovitev hitrega, usklajenega in učinkovitega odzivanja vseh vpletenih, od prvih policistov na kraju dogodka do ekip nujne medicinske pomoči in zaposlenih v šolah. »Vsak mora točno vedeti, kaj je njegova naloga, kako komunicirati in kako delovati, da se zaščitijo življenja in čim prej nevtralizira grožnja.«
Skrivnostna vsebina slovenskega protokola
V začetku aprila lani je 12-letni učenec streljal na osnovni šoli v mestu Vantaa na Finskem. Ubil je vrstnika, dve dekleti pa je huje poškodoval. Osumljenec je po navedbah policije trdil, da so ga sošolci trpinčili, kar je bil tudi njegov motiv za napad. Teden dni kasneje se je na spletni strani enega izmed slovenskih spletnih medijev pojavila napoved, da se bo 10. aprila v Sloveniji zgodil primerljiv strelski napad. Policiji je s preiskavo čez mesec dni uspelo izslediti avtorja grožnje, in sicer 30-letnika z območja Mestne občine Murska Sobota.
Minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar ter takratni minister za vzgojo in izobraževanje Darjo Felda sta s takratnim generalnim direktorjem policije Senadom Jušićem napovedani protokol o obveščanju in ukrepanju v primeru groženj v vzgojno-izobraževalnih zavodih podpisala sredi lanskega junija. Na policiji so takrat poudarili, da omenjeni protokol v okviru treh stopenj tveganja določa načine obveščanja, torej v katerih primerih policija obvešča šolsko ministrstvo, kdaj to nato obvešča vzgojno-izobraževalne zavode ter kdaj morata policija in ministrstvo skupno in usklajeno obveščati javnost.
Konkretna vsebina dokumenta, ki je bil poslan ravnateljem šol, ni znana. Na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje (MVI) so pojasnili, da so v luči redno posodobljenih skupnih varnostnih protokolov obveščanja in ravnanja v primeru groženj ali pojava ekstremnega nasilja v vzgojno-izobraževalnih zavodih v preteklih mesecih izvedli usposabljanja ravnateljev za ravnanje v primeru tovrstnih groženj, nekatere šole pa so varnostne protokole preizkusile tudi same.
Na šolskem ministrstvu so izpostavili, da je policija ravnanje v primeru tako imenovanih amok situacij oziroma strelskih napadov predstavila na letošnjem aprilskem posvetu na Brdu pri Kranju, ki je bil namenjen direktorjem, ravnateljem in strokovnim delavcem vzgojno-izobraževalnih zavodov.
Dodali so, da nam konkretnih vsebin zaradi zagotavljanja varnosti in zaščite vseh udeležencev v vzgojno-izobraževalnem prostoru ne morejo posredovati, so nam pa zaupali, da policija izvaja tudi izobraževanja za zaposlene v vzgojno-izobraževalnih zavodih, o čemer so ravnatelje obvestili z okrožnico.
Vsaka šola ima individualni načrt
Ključno načelo je: »Izogibajte se vsem dejanjem, ki ogrožajo življenje ali zdravje!« Protokol najprej nalaga oceno razmer: kdo je ogrožen, kakšna je vrsta grožnje in ali obstajajo kakršna koli tveganja zaradi orožja ali eksploziva. Zbrane informacije je treba posredovati šolski upravi in poklicati policijo, na policijska vprašanja naj se odgovarja mirno in natančno.
»Vzdržujte telefonsko povezavo, da se lahko spremlja incident in da se lahko reševalne službe ustrezno poučijo. Navedite čim bolj podroben opis kraja zločina in osebe. Če je mogoče, izolirajte storilca, vendar je vaša varnost na prvem mestu,« piše v navodilih direkcije. »Informacije posredujte vsem v šoli (na primer po zvočniku sporočite kodno besedo – izogibajte se paniki!).«
Ključno navodilo je, da naj se med strelskim napadom ne zapušča učilnica. »Če je mogoče, jo zaklenite. Premaknite mize in se za njimi zabarikadirajte tako, da se uležete na ravno površino. Izogibajte se oknom. Izklopite mobilne telefone, da se izognete paniki. Počakajte na prihod policije.«
Namesto bega zabarikadiranje
Podobna so tudi priporočila v Nemčiji, kjer imajo s strelskimi napadi na šolah več izkušenj. Eden najhujših primerov je bilo streljanje na srednji šoli Gutenberg v Erfurtu 26. aprila 2002. Devetnajstletnik je umoril dvanajst učiteljev, dva učenca, tajnico in policista, preden se je ustrelil. Pred tem so ga izključili iz šole. Sedem let kasneje, 11. marca 2009, je 17-letnik v Winnendenu v Baden-Württembergu ustrelil devet sošolcev in tri učitelje, nato pa med begom umoril še enega moškega. Nazadnje se je ustrelil z očetovo pištolo.
V nujnih primerih je treba učence po zvočnikih opozoriti, naj v učilnicah ostanejo mirni. Za razliko od požarnega alarma, ko je treba poslopje hitro in organizirano zapustiti, se od dijakov in učencev pričakuje, da se med streljanjem zabarikadirajo v šoli.
»Zabarikadiranje stavbe je pravi ukrep, tudi če je strašljivo in je naš nagon po begu močan,« je razložila psihologinja Sarah Wissen. Učiteljem svetuje, naj redno vadijo odziv v primeru požara ali strelskega napada. Psihologinja poudarja, da je treba zakleniti vrata učilnice ter pred vrata in okna potisniti vse razpoložljive ovire (omare, stole, mize …). Pomembno je ostati tiho.
»To je najbolj krut del,« je za Spiegel Online dejala psihologinja. Storilec se počuti močnega, se igra boga – edino, kar lahko storite, je, da se pred njim skrijete.
