Evropski urad za intelektualno lastnino je idrijsko čipko kot prvo slovensko geografsko označbo obrtnih in industrijskih izdelkov na ravni EU registriral v četrtek.
Kot so pojasnili v uradu, gre za eno prvih registracij v okviru novega evropskega sistema zaščite geografskih označb obrtnih in industrijskih izdelkov. Ta proizvajalcem prinaša večjo pravno varnost, učinkovitejše varstvo pred ponarejanjem in zlorabami ter lažje uveljavljanje pravic na enotnem evropskem trgu. Obenem krepi prepoznavnost izdelkov, katerih kakovost, ugled ali druge značilnosti temeljijo na povezanosti z lokalnim okoljem, tradicijo in znanjem.
"Registracija na ravni EU predstavlja pomemben mejnik za slovensko kulturno dediščino, Idrijo ter razvoj sistema zaščite geografskih označb obrtnih in industrijskih izdelkov v EU. Potrjuje, da kakovost, ugled in posebne značilnosti izdelka izhajajo iz njegovega geografskega izvora, tradicionalnih tehnik izdelave ter znanja, ki se na Idrijskem ohranja in prenaša iz roda v rod," so poudarili.
Ob tem so spomnili, da je bila idrijska čipka v Sloveniji kot geografska označba registrirana že leta 2000. Od takrat je bilo izdanih več kot 350 dovoljenj za uporabo te geografske označbe.
"Pridobitev zaščite na ravni EU je rezultat dolgoletnega sodelovanja številnih posameznikov in organizacij. Posebno vlogo imajo klekljarice in klekljarji, ki ohranjajo tradicijo izdelave čipke, ter Čipkarska šola Idrija, ki že več kot 150 let neprekinjeno skrbi za prenos znanja na nove generacije," so navedli v uradu.
K uspešni zaščiti je po njihovi oceni pomembno prispevala tudi idrijska občina, ki je leta 2000 ustanovila odbor za označbo porekla idrijske čipke, in vse od takrat podpira njegovo delovanje. V odboru so tako skozi leta sodelovali strokovnjaki s področij klekljanja, etnologije in trgovine s čipkami, ki so skupaj z uradom za intelektualno lastnino vodili postopke zaščite na nacionalni in evropski ravni.
Poleg idrijske čipke je v Sloveniji registrirana tudi geografska označba ribniška suha roba, za katero že potekajo pripravljalne aktivnosti za registracijo na ravni EU.
"Urad za intelektualno lastnino spodbuja proizvajalce izdelkov, katerih kakovost, ugled ali druge značilnosti izhajajo iz povezanosti z določenim geografskim območjem, da razmislijo o vključitvi v novi sistem. Uspešna geografska označba namreč temelji na sodelovanju proizvajalcev, skupnih standardih kakovosti ter dolgoročnem razvoju in promociji izdelka," so podčrtali.
Kot so še pojasnili, za registracijo geografskih označb obrtnih in industrijskih izdelkov tako evropski kot tudi slovenski urad za intelektualno lastnino ne zaračunavata pristojbin.