Napoved politično in ideološko nevtralne šole je bila ena bolj izpostavljenih tem ob predstavitvi novega ministra za izobraževanje, znanost in mladino Boruta Rončevića. Ob tem se odpira vprašanje, kaj naj bi takšna usmeritev v praksi pomenila za slovenski šolski sistem. Za zdaj namreč ni jasno, ali ministrstvo načrtuje spremembe učnih načrtov, učnih gradiv ali drugih vsebin, niti katere obstoječe prakse razume kot morebitno odstopanje od načela nevtralnosti.
Na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje so pojasnili, da je minister poudaril pomen ideološko nevtralne šole, kakršno po njihovih navedbah zagotavlja 41. člen ustave. »Slovenski javni šolski sistem mora ostati prostor znanja, kritičnega mišljenja in spoštljive izmenjave različnih pogledov, ne pa politične oziroma ideološke indoktrinacije,« so zapisali. Po razumevanju ministrstva ideološko nevtralna šola pomeni šolo, »ki učencev ne uči, kaj morajo misliti, ampak jih uči, kako misliti«. Ministrstvo pa ob tem ni navedlo, katere vsebine, učni načrti, gradiva ali smernice naj bi bile po ministrovi oceni problematične oziroma potrebne pregleda.
Svojih navedb za zdaj ni podkrepilo s konkretnimi primeri ali dokazi. Prav tako ni navedlo podatkov, analiz, prijav ali drugih ugotovitev, ki bi kazale, da v slovenskem javnem šolstvu prihaja do politične ali ideološke indoktrinacije učencev. Odgovor je ostal na ravni načela, da naloga šole ni politična socializacija v korist katere koli ideologije, temveč posredovanje znanja, razvijanje kritičnega mišljenja ter vzgoja odgovornih in aktivnih državljanov.
V pedagoških krogih poudarjajo, da se s splošnim načelom, da šola ne sme biti prostor politične indoktrinacije, strinjajo. Opozarjajo pa, da slovenska javna šola že zdaj temelji na politični in svetovnonazorski nevtralnosti. Na Zavodu RS za šolstvo so pojasnili, da je ideološka nevtralnost kurikularnih dokumentov in drugih gradiv, ki jih pripravljajo, strokovni standard, ki ga vzdržujejo v vseh postopkih priprave ali prenove.
Prof. dr. Janez Vogrinc s Pedagoške fakultete v Ljubljani je za STA nedavno poudaril, da se strinja, da šola ne sme biti prostor politične in ideološke indoktrinacije. »Težava pa je, če se lahko iz njegovih izjav izpelje, da misli, da se trenutno v šoli izvaja politična in ideološka indoktrinacija,« je dejal. Ob tem je poudaril, da si strokovni delavci tudi zdaj prizadevajo, da učencem posredujejo informacije na objektiven, kritičen in pluralen način. Prav zato je ključno razlikovanje med indoktrinacijo in vzgojo. Indoktrinacija bi pomenila vsiljevanje enega političnega ali ideološkega pogleda. Vzgoja v javni šoli pa pomeni, da se učenci učijo živeti v pluralni družbi, spoznavati različna stališča in jih presojati z znanjem ter argumenti. Če bi se pod oznako ideološkosti začelo iz učilnic umikati družbeno občutljive teme, šola zato ne bi nujno postala bolj nevtralna, ampak bi lahko dobila drugačno vrednotno usmeritev.
Pregled učnih načrtov po večletni prenovi
Posebno vprašanje je napovedani pregled učnih načrtov, gradiv in strokovnih smernic. Ta prihaja v času, ko se končuje obsežna kurikularna prenova. Na Zavodu RS za šolstvo poudarjajo, da je bila prenova strokovno vodena, pripravljena v dialogu z akademsko sfero in praktiki ter načrtovana že pred letom 2022. Prva faza, v kateri so bili prenovljeni učni načrti obveznih predmetov v osnovnošolskem in gimnazijskem izobraževanju ter katalogi znanja splošnoizobraževalnih predmetov v poklicnem in strokovnem izobraževanju, se je zaključila konec leta 2025. Prenovljeni načrti naj bi se začeli postopno uvajati 1. septembra letos. Na vprašanje, kako se napovedani pregled umešča v že izvedeno prenovo in ali ministrstvo napoveduje revizijo že sprejetih prenovljenih učnih načrtov, ministrstvo ni odgovorilo neposredno. Zapisalo je le, da bodo spremembe gradili v partnerskem odnosu z udeleženci. V pedagoški stroki zato opozarjajo, da bi bilo smiselno prenovljene učne načrte najprej začeti izvajati, nato pa jih spremljati in na podlagi izkušenj iz prakse po potrebi dopolnjevati.
Razprava o ideološko nevtralni šoli tako za zdaj ostaja odprta predvsem pri konkretizaciji napovedanih ukrepov. Ministrstvo poudarja znanje, kritično mišljenje in pluralnost pogledov, predstavniki pedagoške stroke pa opozarjajo, da so ta načela že vključena v temelje javnega šolstva. Za nadaljnjo razpravo bo zato ključno, ali bo ministrstvo pojasnilo, katere vsebine, gradiva ali prakse so po njegovi oceni potrebne pregleda ter po kakšnih merilih bo takšen pregled potekal.