Nekdanji notranji minister Aleš Hojs ter njegova državna sekretarja Franc Kangler in Božo Predalič so si konec maja 2022, ko so se po izgubljenih volitvah poslavljali s svojih funkcij, pripravili poslovilna darila. Hojs je z ministrstva odnesel prenosni službeni računalnik HP (novi je stal okoli 2000 evrov) ter približno 1000 evrov vredno tablico apple ipad pro, Kangler je domov prav tako odnesel Applovo tablico, Predalič pa prenosni računalnik HP.
Vse tri pogodbe o brezplačnem prenosu lastništva oziroma »brezplačni odsvojitvi premičnega premoženja« so bile podpisane v zadnjih dneh Janševe vlade, brezplačni prenos pa je bil utemeljen s sporočilom Slovenske obveščevalno-varnostne agencije (Sova), da je z vidika zaščite nacionalnih interesov priporočljivo, da se informacijsko-telekomunikacijske naprave po končanju mandata strokovno uničijo ali pa jih trajno obdrži uporabnik.
Vsi trije so izkazali interes za prevzem opreme, na MNZ pa so sklenili, da gre za izjemo od siceršnjih pravil, ki urejajo brezplačno odsvojitev. Zakonodaja namreč dopušča predvsem odsvojitev opreme, ki knjigovodsko nima več vrednosti (pa še to pod natančno določenimi pogoji, kam in komu se lahko izroči), kadar gre za vojaško pomoč države ali pa pomoč ob naravni ali drugi nesreči.
V primeru Hojsa, Kanglerja in Predaliča je šlo za izjemo, po kateri »je predmet prenosa posebna tehnična oprema, ki se prenaša v last njenega imetnika, za katerega ima posebno subjektivno vrednost in ni več primerna za opravljanje nalog upravljavca«. Prav tako so v pogodbi zapisali, da objava namere o sklenitvi neposredne pogodbe in pogajanja ni potrebna, zato so pripravili neposredno pogodbo za brezplačen prenos lastnine.
Brezplačen prenos računalniške opreme Predaliču in Kanglerju je podpisal Hojs, pod pogodbo, s katero je Hojs prišel do brezplačnega računalnika in tablice, pa je podpisan tedanji generalni direktor direktorata za logistiko Matjaž Vede. Hojs in Predalič sta pogodbo podpisala 27. maja, Kangler pa 31. maja. Naslednji dan je mandat nastopila Golobova vlada.
Strah pred obveščevalci iz tujine
Kot opozarjajo naši viri, je bila odločitev tedanjega vodstva MNZ povsem nesmiselna. Če bi šlo res za zaščito nacionalnih interesov, bi bilo edino smiselno, da oprema ostane znotraj državnih organov, ki lahko tudi ustrezno skrbijo za njeno varnost, ali pa da se jo uniči. Da so jo prevzeli nekdanji funkcionarji in jo lahko še naprej uporabljali kot povsem običajni državljani, namreč nikakor ne zagotavlja zaščite nacionalnih interesov. Če nacionalni interesi v resnici niti niso bili ogroženi, pa sploh ni bilo razloga, da oprema ne bi ostala na ministrstvu in bi jo dobil v uporabo kdo drug od zaposlenih.
Na Sovi so nam pojasnili, da sami niso ocenjevali, za koliko ali katere člane vlade bi bilo z vidika zaščite nacionalnih interesov po končanju mandata priporočljivo uničenje informacijsko-telekomunikacijskih naprav (ali pa da si jih trajno prilasti uporabnik, op. p.). So nam pa potrdili, da so prenos uporabe med zaposlenimi odsvetovali: »V okviru svojih pristojnosti je Sova podala priporočila oziroma opozorila na ustrezno ravnanje ter ranljivost telekomunikacijskih sredstev z vidika kibernetskih tveganj in obveščevalnega delovanja iz tujine. Tuji akterji namreč pridobivajo podatke tudi s tehničnimi sredstvi, vključno z zlonamernim kibernetskim delovanjem proti ciljnim informacijsko-telekomunikacijskim sredstvom, ki jih uporabljajo nosilci oblasti, in poskušajo pridobiti dostop do ciljnih naprav ter si tako zagotoviti dolgoročno pridobivanje podatkov, pri čemer lahko uporabljajo izredno napredna orodja, tehniko in programsko opremo. V skladu s tem je agencija odsvetovala prenos informacijsko-telekomunikacijskih sredstev med uporabniki, saj se na tak način pomembno prispeva k preventivni protiobveščevalni zaščiti,« so svoja priporočila strnili pri Sovi in dodali, da sam postopek dodelitve, prenosa ali uničenja informacijsko-telekomunikacijskih naprav ni v njihovi pristojnosti.
Dopis dan po volitvah
Da so Hojs in njegova državna sekretarja podpisali pogodbe o brezplačni odsvojitvi premičnega premoženja, potrjuje dokumentacija, ki smo jo pridobili na Dnevniku, to pa so nam potrdili tudi na notranjem ministrstvu. »Nekdanji minister Aleš Hojs ter nekdanja državna sekretarja Franc Kangler in Božo Predalič so z ministrstvom za notranje zadeve podpisali pogodbe o brezplačni odsvojitvi premičnega premoženja ter prevzeli v last prenosni računalnik in oziroma ali tablico,« so nam pojasnili na MNZ.
Ob tem je zanimivo, da na ministrstvu za javno upravo, ki je notranje ministrstvo z dopisom natanko en dan po parlamentarnih volitvah leta 2022 seznanilo s priporočili Sove, niti niso bili seznanjeni s prenosom lastništva. »Po naših podatkih je bila za centralizirane organe državne uprave, za katere skrbi ministrstvo za digitalno preobrazbo, ob zaključku omenjenega mandata vsa oprema vrnjena. Odkupa ali kakršne koli druge oblike zadržanja opreme ni bilo,« so nam na ministrstvu za javno upravo odgovorili, ko smo preverjali, koliko opreme je pretekla vladna ekipa brezplačno obdržala.
Iz dokumentacije, s katero razpolagamo, je sicer jasno razvidno, da sta Hojs in Predalič pogodbo o brezplačni odsvojitvi sklenila za računalnika in tablico, ki so bili pred tem v lasti notranjega ministrstva, Kangler pa je uporabljal tablico ministrstva za javno upravo, ki je bila v času podpisa pogodbe v fazi prenosa na MNZ, nazadnje pa je končala pri njem.