Pred 50 leti se je v Sloveniji rodilo 30.000 otrok na leto, lani manj kot 17.000. Pred 30 leti je bila povprečna starost matere ob rojstvu prvega otroka nekaj čez 25 let, danes je 29,8 leta, s čimer se zmanjšuje tudi verjetnost, da bodo ženske rodile več otrok. Celotna stopnja rodnosti znaša 1,54 na žensko, kar je sicer več kot ob hudem padcu v začetku 90. let, vendar daleč od številke 2,1, kolikor znaša raven enostavne reprodukcije prebivalstva, ki smo jo nazadnje dosegli leta 1981. Povprečna starost prebivalstva se je medtem od osamosvojitve dvignila za več kot osem let, na 44,6 leta. Hkrati je že 22,5 odstotka prebivalcev starejših od 65 let. Pričakovano trajanje življenja se podaljšuje in je lani znašalo 79,7 leta za moške in 85,1 leta za ženske, število najstarejših prebivalcev pa bo po projekcijah v prihodnjih desetletjih še naraščalo.
Ti podatki, ki jih je predstavila generalna direktorica Statističnega urada RS Apolonija Oblak Flander, kažejo, da živimo v družbi izjemne dolgoživosti in hkrati velikega krčenja mlajših generacij. Število prebivalcev Slovenije zadnja leta narašča le zaradi pozitivnega selitvenega prirasta, medtem ko je naravni prirast že od leta 2017 negativen. Število tujih državljanov se je v zadnjih 30 letih povečalo za približno štirikrat, na 225.000. Tujih državljanov je tako 10,5 odstotka prebivalcev Slovenije.
Tuji delavci že pomembno zapolnjujejo vrzel na trgu dela, njihov delež med zaposlenimi pa bi se po ocenah Zavoda RS za zaposlovanje do leta 2030 lahko dvignil na 26 odstotkov, kar po besedah direktorice Grete Metke Barbo Škerbinc prinaša pomembne izzive pri integraciji in sobivanju.
Če želimo te negativne trende vsaj omiliti, bo potrebno premišljeno, na podatkih utemeljeno ukrepanje z ustrezno družinsko in migracijsko politiko ter prilagajanje spremembam. V nasprotnem primeru se bo po besedah direktorice statističnega urada Apolonije Oblak Flander vse bolj zaostrovalo ključno vprašanje: kdo bo ob zmanjševanju števila delovno aktivnih v prihodnje polnil zdravstveno, pokojninsko in blagajno dolgotrajne oskrbe.
Dobili bomo demografski svet
Toda jasnih odgovorov, kako naprej, še nimamo. Z novo vlado smo sicer dobili preoblikovano ministrstvo, ki v imenu nosi tudi besedo demografija in ima poseben direktorat za demografijo, ki ga kot vršilec dolžnosti direktorja vodi Aleš Primc, ki je to področje vodil že kot vodja sektorja na uradu za demografijo, ki ga je Golobova vlada ukinila.
Mateja Ribič, ministrica, pristojna za demografijo, je na včerajšnji konferenci Demografske in družinske analize v organizaciji Inštituta Jožefa Stefana poudarila, da ne gre samo za poimenovanje. »Poskrbeli bomo, da demografija ne bo ostala samo beseda nad vrati ministrstva, ampak politika, ki ji bomo namenili vso pozornost.« Kakšna naj bi bila ta politika, ni pojasnila, pač pa kot štiri stebre, na katerih bo temeljila, na splošno izpostavila »podporo družinam, opolnomočenje mladih, aktivno in dostojanstveno staranje ter upravljanje migracij in pomanjkanja delovne sile«. Pri oblikovanju konkretnejših ukrepov naj bi pomagal demografski svet, katerega ustanovitev je napovedala ministrica.
So stanovanja ključ do višje rodnosti?
Toda razprava na konferenci je pokazala na razhajanja in polemike že v strokovni javnosti. »Obstaja razširjeno prepričanje, da večja in dostopnejša stanovanja samodejno pomenijo višjo rodnost. Analize tega ne potrjujejo,« je dejal dr. Matjaž Gams, raziskovalec na Inštitutu Jožefa Stefana. Stanovanja so po njegovi oceni sicer lahko koristen, a zgolj manjši dejavnik, kar naj bi potrjevala globalna analiza korelacije med kvadratnimi metri bivališča in rodnostjo, medtem ko naj bi bili pomembnejši drugi dejavniki, kot so vrednote in kultura starševstva, starost ob prvem otroku, družinska politika (varstvo, dopust), splošni družbeni odnos do starševstva …
Njegove izjave so sprožile kritične odzive. »S tako preprostimi korelacijami ne moreš razlagati tako kompleksnih pojavov, kot je rodnost. Čutim dolžnost, da to povem zaradi integritete discipline,« je bil oster dr. Janez Malačič, strokovnjak za demografijo, zaslužni profesor ljubljanske ekonomske fakultete, ki bi si glede demografskih vprašanj želel veliko manj politiziranja. »Pozitiven vpliv starostne strukture na rodnost se je v preteklih letih izčrpal, zdaj bo negativen, zato bo težko spreminjati rodnost,« je realističen. Odločanje za otroke je po njegovih besedah izrazito subjektivno, zato je, kot se je pokazalo, tudi vpliv različnih ukrepov omejen. Kljub temu je smiselno, da politika ustvarja čim boljše razmere, ki bi olajšale odločanje za rojstvo otrok. Hitrih rešitev ni, pač pa se bomo morali kot država in družba pripraviti na neugodne spremembe staranja in njihove posledice, je sklenil dr. Malačič.