Vlada naj bi po naših neuradnih informacijah v kratkem še tretjič poskušala premakniti projekt gradnje hidroelektrarne Mokrice z mrtve točke preko postopka prevlade druge javne koristi nad koristjo ohranjanja narave. Predstavniki ministrstva za okolje, podnebje in energijo, ministrstva za naravne vire in prostor ter tisti, k skrbijo za celostno presojo vplivov na okolje so v sklopu medresorske delovne skupine pregledali vse doslej izdane sodbe, na podlagi katerih sta padla prejšnja dva sklepa (Janševe) vlade o prevladi javne koristi energetike nad koristjo ohranjanja narave za hidroelektrarno Mokrice. Sodišča so dvakrat presodila v korist - naravi.
Pristojno ministrstvo oziroma vlado tudi zakon o spodnji Savi zavezuje, da znova ponovijo ta postopek. Toda v tretjem poskusu imajo zaradi dveh sodb precej zožan manevrski prostor glede postopka, ki je še vedno prvi tovrsten v zgodovini Slovenije, zato se tokrat zadeve lotevajo skrajno previdno. Če postopek tokrat uspe bo projekt Mokrice precedenčni projekt, ki bo pridobil integralno gradbeno dovoljenje na podlagi prevlade koristi energetike nad koristjo naravo. Bržkone pa v tem primeru ne bo zadnji.
Srednjesavske elektrarne
Podobno kot projekt hidroelektrarne Mokrice je na prvi resen zastoj naletel projekt gradnje (prvih) treh srednjesavskih hidroelektrarn, Renke, Trbovlje in Suhadol. Nosilci urejanja prostora - pristojna ministrstva in javni zavodi- so zahtevali dopolnitve poročila presoje vplivov na okolje, enega od ključnih dokumentov v postopku umestitve omenjenih treh hidroelektrarn v prostor. Umeščanje v prostor je sicer že desetletja najbolj zamudna faza vseh novih investicij v elektroenergetski sistem.
»Ključne državne inštitucije so zavrnile okoljsko poročilo kot neustrezno oziroma zahtevale dopolnitve, to so direkcija za vode, zavod za ribištvo, zavod za varstvo narave in pa tudi ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, direktorat za kmetijstvo. Zavod za varstvo narave in za ribištvo sta na okoljsko poročilo podala negativno mnenje in ugotovila, da vplivi izvedbe plana na naravo in okolje niso sprejemljivi,« je povzela Brina Sotenšek z inštituta Lutra in koordinatorica skupine za Savo.
Na direkciji za vode so tako izpostavili, da pri analizi vplivov na stanje voda v dokumentaciji ni obravnavana ali ocenjena obsežna poglobitev dna struge Save ob gradnji hidroelektrarn. Zato so zahtevali dopolnitve poročila o vplivih na okolje. V zavodu za varstvo narave in zavodu za ribištvo so izpostavili, da je okoljsko poročilo neustrezno in ne omogoča korektne presoje vplivov izvedbe projekta. Okoljsko poročilo po mnenju zavoda za varstvo narave ne utemeljuje dela izgube območja habitata in spremembe habitata za sulca, zvezdogleda, platnico, upiravca, pohro, navadno nežico, kaplja, donavskega potočnega piškurja in blistavca v Savi ter njenih pritokih. Poudarjajo tudi, da je okoljsko poročilo pomanjkljivo pri oceni izgube dela biotske raznovrstnosti. V okoljskem poročilu ni opisano, koliko drstišč bo izginilo ter kje, so ocenili na zavodu za ribištvo.
Investitor zavrnil pritiske
Ne glede na že izdano negativno mnenje, pa naj bi imeli pristojni v obeh omenjenih zavodih do danes že več usklajevalnih sestankov z investitorji in pripravljavci okoljskega poročila. »Na usklajevalni sestanek običajno pridejo investitorji in avtorji okoljskega poročila in se poskušajo z mnenjedajalci dogovoriti, pod kakšnimi pogoji lahko dobijo pozitivno mnenje oziroma zeleno luč za gradnjo, ne glede na to, da je zavod za varstvo narave že dal negativno mnenje,« je dejala Sotenškova. »Pri takšnih projektih tako rekoč redno prihaja do pritiskov ali poskušanja vplivov s strani politike ali investitorjev ali obojih, kar pa je nesprejemljivo,« je dodala.
V Holdingu Slovenske elektrarne (HSE), ki so investitorji v hidroelektrarne na srednji Savi, so njeno navedbo zavrnili. »Odločno zanikamo, da bi HSE kot koncesionar in investitor v izgradnjo hidroelektrarn na srednji Savi kadarkoli, posredno ali neposredno, pritiskal na nevladne ali katere druge organizacije. Postopke vodimo transparentno, strokovno in v sodelovanju s pristojnimi institucijami, upoštevajoč vso relevantno zakonodajo,« so zapisali ter dodali, da podrobnosti ne morejo komentirati, dokler potekajo uradni postopki.
Projekt z dolgo brado
Holding Slovenske elektrarne sicer na območju srednje Save že dve desetletji načrtuje verigo med devet in dvanajst hidroelektrarn. Andrej Vizjak je bil tisti minister, ki je pred štirimi leti na plan potegnil zaprašeno koalicijsko pogodbo za srednjesavske hidroelektrarne, ki je v predalih tičala dolgih 16 let, in jo kot minister podpisal z investitorico, družbo HSE Invest. Hkrati je podpisal še cel kup sporazumov z občinami med Ježico in Suhadolom, kjer bo – če bo – zgrajenih teh (največ) 12 hidroelektrarn na srednji Savi.Trenutno je v teku postopek sprejemanja državnega prostorskega načrta za prve tri, ki bi stale v Zasavju. Postopek presoje vplivov na okolje za državni prostorski načrt za te tri hidroelektrarne se je začel pred dvema letoma. Okoljsko poročilo za omenjene hidroelektrarne je pripravilo podjetje Aquarius, kasneje pa so svoje (negativno) mnenje, ki sicer ni zavezujoče, podali našteti državni zavodi in stranski udeleženci v postopku, okoljevarstvene organizacije Društvo za proučevanje rib Slovenje, Eko krog in PIC.
