»Golob in njegova vlada sta za podjetnike in obrtnike naredila to, česar do zdaj ni naredila še nobena vlada,« v odprtem pismu predlog novega zakona o udeležbi delavcev pri dobičku pozdravlja podjetnik Joc Pečečnik, sicer dežurni kritik aktualne vlade. »Verjetno vas je moj naslov presenetil. A naj vas kar na začetku mojega pisma potolažim: je iskren in resničen. Napisal sem ga sam in za njim stojim kot predsednik SBC – Kluba slovenskih podjetnikov,« pravi Pečečnik. Zakaj je po novem nad vladno koalicijo tako navdušen? Celo toliko, da je Golob po njegovem mnenju »presegel vse dosedanje predsednike vlad in ministre«? Ker so takšen zakon o participaciji zaposlenih pri dobičku in shemo delniškega nagrajevanja zaposlenih obljubljale vlade 20 let, pa ju ni in ni bilo.
Kaj novela sploh prinaša? Zakon na novo ureja in poenostavlja udeležbo delavcev pri dobičku, pri čemer so na ministrstvu za gospodarstvo Matjaža Hana, kjer so pripravili spremembe, predvideli povečanje obsega deleža dobička za delavce z obstoječih največ 20 na 33 odstotkov dobička posameznega poslovnega leta. Povišal bi se tudi zgornji limit izplačil, in sicer z 10 na 20 odstotkov bruto mase plač. Poleg bi se 100-odstotna davčna olajšava za znesek dobička, ki pripade delavcem, lahko uveljavljala že v naslednjem poslovnem letu po izplačilu delavcu, medtem ko veljavni zakon takšno ugodno davčno obravnavo omogoča po treh letih.
Ob tem predlog zakona določa tri sheme, preko katerih bi lahko podjetja nagrajevala svoje zaposlene – denarno shemo z delitvijo dobička v denarju, družbeniško shemo z delitvijo dobička v deležih in delniško shemo z delitvijo dobička v delnicah. Novo za delavce v vseh treh primerih bo, da bo za vse tri sheme veljala cedularna obdavčitev in se torej izplačilo ne bo štelo v osnovo za odmero dohodnine ter ni obremenjeno s prispevki. To pomeni 25-odstotno obdavčitev prejemkov zaposlenih za deleže in delnice oziroma 30-odstotno za izplačila v denarju. Kot dohodek iz delovnega razmerja je po sedanji ureditvi izplačilo dobička obdavčeno več kot 40-odstotno.
Sindikalisti o figah v žepih
Manj navdušeni pa so sindikati, ki v osnovi sicer podpirajo namero, da se udeležba delavcev pri dobičku razširi na čim več zaposlenih. V različne sheme je danes v Sloveniji namreč vključenih le 0,07 odstotka delavcev. A hkrati poslance pozivajo, da se v zakon vključijo zadostne varovalke, ki bodo preprečile potencialne negativne učinke predlaganih sprememb. Kakšne? »Da bi z uporabo denarne sheme delodajalci rast plač nadomeščali z izplačevanjem dobička, za katerega se ne plačajo prispevki za socialno varnost, s tem pa delavce srednjeročno in dolgoročno prikrajšali za njihove denarne prejemke iz socialnih zavarovanj,« so v ponedeljek sporočili iz Zveze svobodnih sindikatov Slovenije in Konfederacije sindikatov Slovenije Pergam.
Pri čemer so opozorili, da te varovalke v okviru ekonomsko-socialnega sveta niso bile usklajene, saj je vlada predlog pred tem že poslala v državni zbor: »Z nekaterimi predlaganimi amandmaji strank tako koalicije kot opozicije se varovalke v zakonu bistveno spreminjajo ali celo odpravljajo, kar pomeni veliko tveganje, da pride do neželenih učinkov prelivanja plač v izplačevanje dobičkov. Po našem mnenju se utegnejo dobri nameni pri pripravi zakona v nekaterih primerih v praksi čez čas odraziti v nižjih pokojninah, nižjih bolniških nadomestilih, nižjih starševskih nadomestilih in nižjih nadomestilih za primer brezposelnosti, saj se od izplačil dobička ne plačujejo prispevki za socialno varnost, temveč so zgolj cedularno obdavčena z dohodnino.«
Zrahljane omejitve
Na to je ob drugi obravnavi zakona v državnem zboru v sredo potem opozoril še poslanec Levice Milan Jakopovič: »Nevarnosti manj zbranih prispevkov za pokojnine, javno zdravstvo, dolgotrajno oskrbo, starševsko varstvo in nadomestila za brezposelnost ob izgubi zaposlitve bi se preprosto izognili, če dohodek od udeležbe pri dobičku ne bi bil oproščen prispevkov, v zameno pa bi denimo lahko bil oproščen dohodnine. Ravno zaradi te nevarnosti so bile v predlog zakona vključene varovalke, ki določajo pogoje minimalne ravni rasti in višine plač v podjetjih, ki bi se odločila za razdelitev dobička. Med zakonodajnim postopkom so se ti pogoji še razrahljali. S predlaganimi amandmaji bi se razrahljali še dve omejitvi. Prva je odprava omejitve razdeljenega dobička v denarni shemi, kar bi v praksi pomenilo, da se praktično nihče ne bi odločil za družbeniško in delniško shemo. Druga je odprava izključevanja iz plačila za poslovno uspešnost v istem letu, ko je bil dosežen dobiček, ki se izplača delavcem po predlogu zakona.«
Predlog zakona o udeležbi delavcev pri dobičku bodo tako v Levici podprli, a ne bodo podprli vseh predlaganih amandmajev, ki rahljajo pogoje za uporabo davčno ugodnejše obravnave. Poslanci bodo predlog zakona sicer dokončno potrjevali prihodnji torek. Skupaj s spornimi amandmaji. Ob tem spomnimo, da so bili do predloga, preden je lani decembra dobil vladno zeleno luč, kritični tudi na finančnem ministrstvu. Novembra smo recimo poročali, kako Boštjančičeve skrbi, da bi prišlo do prelivanja plačil za delo iz dohodkov iz zaposlitve v ugodnejši način izplačila, kar da bi vplivalo na davčno blagajno in blagajne socialne varnosti. Gre torej za pomisleke, ki jih imajo sindikati.