Janez Lenarčič, ki bo v novi evropski komisiji zadolžen za resor kriznega upravljanja, z zadnjim oktobrom zapušča mesto vodje slovenskega stalnega predstavništva pri EU v Bruslju, poslavlja pa se tudi od zunanjega ministrstva. Za to, da bi mu v času komisarske funkcije delovno razmerje na MZZ mirovalo, se namreč ni odločil: pred tednom dni je na Mladiko poslal predlog za sporazumno prekinitev delovnega razmerja. Kot nam je potrdil, gre pri njegovi odločitvi za protestno dejanje, ki so mu botrovale slabe razmere na zunanjem ministrstvu oziroma mačehovski odnos njegovega vodstva »do diplomatov, diplomacije in s tem tudi do države«.
Pomemben razlog za Lenarčičevo odločitev za slovo od MZZ je tudi določilo zakona o zunanjih zadevah, ki ureja mirovanje diplomatovega delovnega razmerja v času zaposlitve v mednarodnih organizacijah. Po tem določilu diplomata, ki se po šestih letih dela v mednarodni organizaciji ne vrne na MZZ in na ministrstvu ne ostane vsaj polovico obdobja mirovanja pravic, doleti pogodbena kazen. Določilo o pogodbeni kazni je po Lenarčičevi oceni za državo škodljivo, saj slovenske diplomate odvrača od zaposlovanja v mednarodnih organizacijah in institucijah. »Tiste, ki se za to kljub temu odločimo, sili v povsem nepotrebno izbiro, in to več let vnaprej, pod grožnjo znatnih finančnih posledic,« pravi. Ob izbiri slovesa je Lenarčič še pojasnil, da to zanj ni bila lahka odločitev, saj se je na MZZ zaposlil že leta 1992. »Vendar na podlagi izkušenj in sedanjega stanja stvari ocenjujem, da bom za Slovenijo in Evropo odslej lahko naredil več in bolje drugod.« Na MZZ so se z njegovim predlogom za trajni odhod nemudoma strinjali, so se pa nad njegovimi očitki vendarle zamislili. Kot so nam dejali včeraj, so tudi zaradi njih že sprožili proces sprememb zakona o zunanjih zadevah.
Kaj več nam o slabih razmerah na MZZ Lenarčič ni želel razkriti. V diplomatskih vrstah sicer ni osamljena ocena, da na ministrstvu vlada kaos. »Pilota ni v letalu,« odsotnost Mira Cerarja oziroma njegovo vodenje ministrstva ocenjujejo naši viri. Opozarjajo tudi na »nenavadna stališča« državnega sekretarja Dobrana Božiča, ki da so v nasprotju s stališči vlade. Po teh navedbah naj bi se Božič na primer zavzemal, da bi bila Slovenija v kritiki nespoštovanja vladavine prava na Poljskem in Madžarskem manj ostra. Naši sogovorniki izpostavljajo še, da zaradi neoperativnosti in zbirokratiziranosti zunanjega ministrstva priprave na slovensko predsedovanje svetu EU močno šepajo. »Tehnično, operativno in organizacijsko stvari ne potekajo dobro,« je mogoče slišati. Po naših informacijah naj bi bili nad potekom priprav na predsedovanje nezadovoljni tudi v kabinetu premierja Marjana Šarca.
V več ministrstvih in vladnih službah je bilo v zadnjih tednih zaznati nezadovoljstvo, ker MZZ nekaterim njihovim predstavnikom na stalnem predstavništvu pri EU v Bruslju (SPBR) ni podaljšalo mandata, čeprav bi njihovo poznavanje delovanja Unije in izkušnje na bruseljskem parketu v času predsedovanja svetu EU Sloveniji prišli zelo prav. Tako je na primer zunanje ministrstvo zavrnilo predlog vladnega urada za komuniciranje, da bi do konca predsedovanja podaljšali mandat tiskovni predstavnici na SPBR Tini Štrafela. Kot razlog za zavrnitev je navedlo, da svojim diplomatom in uslužbencem zaradi zagotavljanja redne rotacije mandatov ne podaljšuje, uslužbenci drugih resorjev na SPBR pa da so podvrženi istemu zakonu. »Vsakdo je zamenljiv,« je zapisal generalni sekretar zunanjega ministrstva Damjan Bergant.
Urad za komuniciranje pa se ne da. Cerarjevo ministrstvo je opozoril na določilo zakona o zunanjih zadevah, po katerem se lahko zaradi delovnih potreb čas razporeditve v zunanjo službo podaljša. Pa tudi na to, da bo imel tiskovni predstavnik SPBR med predsedovanjem Slovenije svetu EU kot uradni govorec predsedstva zelo pomembne zadolžitve. Zato mora biti na tem mestu izkušen strokovnjak za odnose z javnostmi, ki je odlično seznanjen z evropskimi vsebinami, tekoče govori angleško in francosko, ima tesne stike s tiskovnimi predstavniki po resorjih in evropskih institucijah ter z bruseljskimi mediji. MZZ bo po vsej verjetnosti le popustilo: njegova kadrovska komisija je namreč o predlogu za podaljšanje mandata Tini Štrafela včeraj ponovno odločala.
