Odbor za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano državnega zbora (DZ) je v drugem branju s tesno večino (7: 6) za las ohranil pri življenju predlog sprememb zakona o Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije (KGZS), s katerim sta želela poslanca Svobode Robert Janev in SD Jonas Žnidaršič odpraviti obvezno članstvo v njej. Potem ko se je Žnidaršič že kmalu po vložitvi zakona od njega ogradil in ko so podporo predlaganim spremembam v celoti odrekli tudi v koalicijskih SD in Levici, so skušali v Svobodi z vloženimi amandmaji rešiti, kar se rešiti da. Predlagali so, da bi obveznega članstva v kmetijski zbornici odrešili le pravne osebe, torej kmetijska podjetja, medtem ko bodo fizične osebe (kmetje) tudi v prihodnje v zbornico včlanjene obvezno. Jih bo pa za dobro petino manj kot doslej – namesto 110.000 okoli 87.000. Svoboda namreč z včeraj izglasovanimi amandmaji prag za obvezno članstvo kmetov v KGZS s 167 evrov katastrskega dohodka (KD) zvišuje na 220 evrov. Če ne bodo seveda v nadaljevanju zakonodajnega postopka sledile še kakšne spremembe.
NSi je bila jeziček na tehtnici
Poslanska skupina Svoboda je tik pred začetkom včerajšnje seje parlamentarnega odbora za kmetijstvo kolegom dostavila sveženj amandmajev k predlaganim spremembam zakona o KGZS in tudi predloge novih členov. Svoboda ima v odboru sedem predstavnikov in amandmaji so dobili zgolj njihovo podporo. V opozicijski SDS, katere član je tudi predsednik KGZS Jože Podgoršek, čigar predloge je Svoboda deloma upoštevala v svojih amandmajih, so kalkulirali. Nekajkrat so glasovali proti (tudi o tem, ali naj pravne osebe izvzamejo iz obveznega članstva, prav tako pri glasovanju o vseh amandmiranih členih v celoti), večinoma pa so se vzdržali.
Opozicijska Nova Slovenija, ki ima v odboru za kmetijstvo dve mesti, se je vzdržala pri glasovanju o vseh amandmajih skupaj in tudi o vsakem posameznem ter tako odločilno prispevala k temu, da slabo pripravljen zakon včeraj ni končal zakonodajne poti. Edina, ki sta glasovala proti predlaganim amandmajem, sta bila predstavnika koalicijskih Levice in SD. »Tako grobi in rokohitrski posegi v javne zavode niso na mestu, ne glede na to, da se skuša z amandmaji omiliti ton. Vsak poseg v članstvo pomeni začetek erozije. Razlika med prvotnim predlogom in med približevalnimi amandmaji je ta, da so hoteli s prvotnim predlogom zakona v eni potezi razsuti javno zbornico, s predlaganimi amandmaji pa se začenja malo daljši proces tega razsuvanja,« je poslanka Levice Tatjana Greif utemeljila svoje nasprotovanje predlaganim spremembam v kmetijski zbornici.
Letna članarina za ceno ene malice
V Levici ne podpirajo niti predloga za povišanje praga za obvezno članstvo fizičnih oseb s 167 na 220 evrov KD, kar je predlagalo vodstvo KGZS. »Gre za male kmete, ki na leto plačajo 8,35 evra zborničnega prispevka. To je cena ene malice. Pri tem predlogu gre za slabo kupčijo, ker se zbornica znebi malih kmetov, pri katerih ima finančno več stroškov kot koristi, predlagatelj zakona pa s tem pridobi legitimnost, češ da upošteva predlog KGZS. Končni izplen je, da smo namesto prostovoljnega članstva za vse, kar bi pomenilo ukinitev javne zbornice, dobili prostovoljno članstvo za kapital,« je sklenila Greifova.
Pred potrditvijo zakona o KGZS na plenarni seji državnega zbora ga bodo morali predlagatelji zagotovo popraviti z novimi amandmaji, kajti zakonodajno-pravna služba DZ se je poleg pripomb, o katerih smo že pisali, obregnila tudi ob to, da niso utemeljili, zakaj obvezno članstvo odpravljajo le za pravne osebe in jih tako obravnavajo drugače kot fizične. Na več nedoslednosti, ki so jih v zakonski predlog vnesli z včeraj sprejetimi amandmaji, je opozorila tudi pravnica KGZS Polona Sladič.
