Čeprav mnogi delujoči v slovenskem gospodarstvu že tedne, morda mesece vpijejo, da vladni energetski ukrepi ne smejo biti usmerjeni samo na gospodinjstva in male podjetnike, jih vlada, kot vse kaže, tudi po prvem skupnem sestanku ni (povsem) uslišala. Konkretnih rešitev za pomoč gospodarstvu ob energetski draginji še ni na vidiku.

V gospodarstvu so jasni: za spopad z vse bolj naraščajočo energetsko draginjo si želijo uvedbo energetske cenovne kapice, torej podoben ukrep, ki ga je vlada zagotovila za gospodinjstva in male poslovne odjemalce. A te kapice za gospodarstvo vlada za zdaj še ne bo uvedla. »Ne bi bil povsem iskren, če bi dejal, da smo po sestanku zadovoljni, kajti na nekatere naše zahteve še vedno nismo dobili odgovorov,« je po srečanju slovenskih gospodarstvenikov in ministrov priznal glavni podpredsednik skupine SIJ in predsednik GZS Tibor Šimonka.

»Vlada je sicer pripravljena na oblikovanje skupne štabne ekipe. Dogovorjeni smo, da do konca meseca definiramo nekakšno modificirano kapico za ceno energentov, ki bi približno izenačila pogoje za mala, srednje velika in velika podjetja,« je povedal Šimonka. Golob je gospodarstvenikom obljubil, da bo vlada pomagala – a pričakuje, da bodo v družbah realno definirali svoje potrebe, predvsem pa razmislili o tem, kje še lahko privarčujejo. »Oktobra bo na mizi rešitev – ta modificirana kapica,« je dejal Šimonka.

 

Zamrznili investicije,
odpovedali naročila ...

V Skupini SIJ – predelava jekla je
skupaj s proizvodnjo papirja, aluminija in stekla energetsko intenzivna industrija – za zdaj razmišljajo o 30- do 40-odstotnem znižanju proizvodnje v zadnjem letošnjem četrtletju in o zamiku investicij. To si
v Skupini SIJ lahko privoščijo, saj
so imeli poslovno dobro prvo polletje. O odpuščanjih po besedah Šimonke še ne razmišljajo, vsaj dokler bo poslovanje finančno vzdržno. A za vse to ne velja; podjetja bodo gotovo
morala razmišljati o programih odpuščanja ali čakanja na domu, nekateri bodo morali odpovedovati naročila, kajti po današnjih cenah energentov se ne da več poslovati, je strnil Šimonka.

Kolikšno pomoč pričakuje slovensko gospodarstvo, je v tem trenutku težko opredeliti, saj je to odvisno tudi od evropskih ukrepov in morebitnih evropskih kapic, če bodo te uvedene. Če jih ne bo, pa bo škoda, ki jo bo v prihodnjem letu občutilo slovensko gospodarstvo, znašala med 5 in 10 milijard evrov, je ocenil. »Verjetno ne moremo pričakovati nadomestila iz proračuna v celoti,« je realen Šimonka. »V gospodarstvu pa vendarle težko razumemo, da je v Evropi težko uvesti enotno kapico predvsem za cene elektrike, če že ne za cene plina. Finančni in drugi lobiji so očitno tako močni, da vplivajo na energetski sektor. Evropske rešitve še ni na vidiku, nadejamo se je do konca oktobra,« je dodal Šimonka. Glede na pozno in negotovo reakcijo tako evropskih institucij kot slovenske vlade pa v gospodarstvu izdatne pomoči letos še ne morejo pričakovati, prej prihodnje leto. »Bojim se, da imamo v evropskem sistemu odločanja zelo velik kolos, ki ni sposoben hitrega in učinkovitega reševanja problemov, in to nas skrbi in žalosti,« je še pripomnil Šimonka.

Iz vlade mlačni odgovori

Sicer pa od gospodarstva, kjer so konkretno opredelili grozečo škodo in posledice, pa od ministrov – poleg predsednika vlade Goloba so se srečanja udeležili še minister za gospodarstvo Matjaž Han, minister za finance Klemen Boštjančič in minister za infrastrukturo Bojan Kumer – konkretnih odgovorov ali številk niso dočakali. Jasno je le to, da bo štabna ekipa oblikovala rešitve, ki bodo implementirane v prihodnjem letu. Za pomoč gospodarstvu bo treba po oceni predsednika vlade Roberta Goloba sprejeti ukrepe v vrednosti več kot 1,5 milijarde evrov.

»Vlada bo preučila ukrepe zamejevanja cen za energijo za gospodarstvo in ocenila, ali so še (proračunske, op. p.) rezerve. Z gospodarstvom bomo sodelovali dnevno, ministrstvo za gospodarstvo bo stična točka. Prve rešitve bomo oblikovali v nekaj dneh,« je sklepe sestanka strnil minister Kumer. »Ni vprašanje, ali vlada bo pomagala ali ne – vlada je že pomagala in še bo –, je pa pomembno, kako bo zasnovana evropska rešitev,« je še dejal Kumer. Borzne cene energentov, plina in elektrike po njegovih besedah nimajo več realne osnove, zato je treba poseči na trg derivatov. To je tudi rešitev, za katero se na evropski ravni zavzema Slovenija.

Vlada je sicer za že sprejete ukrepe namenila več kot milijardo evrov iz državnega proračuna. Prav danes je dopolnila zakon o poroštvih družbama Gen Energija in Holding Slovenske elektrarne. Ta predvideva, da bo država s poroštvi jamčila za 1,240 milijarde evrov za kredite, ki jih bosta družbi najeli za zagotavljanje likvidnosti in nakup zemeljskega plina zunaj EU. Ukrepi, s katerimi je vlada zamejila cene elektrike in plina za gospodinjstva in male podjetnike, so vredni več kot 100 milijonov evrov, ukrepi za subvencije, ki jih pripravljajo na gospodarskem ministrstvu, pa še 40 milijonov evrov, je strnil Han. Tudi veliko gospodarstvo lahko, kot je nakazal, računa na nekakšno zamejitev cen plina in elektrike.

Pomoč gospodarstvu bo znatna, je obljubil tudi Boštjančič, a ni želel oceniti, kolikšna. »Govorimo o stotinah milijonov ali nekaj milijardah evrov,« je rekel in dodal: »Sredstva pa niso neomejena.« Spomnil je, da bo v državnem proračunu po rebalansu dve milijardi evrov primanjkljaja in da se bo morala država dodatno zadolžiti. 

Priporočamo