SDS je v četrtek v DZ po skrajšanem postopku vložila svoj predlog sprememb zakona o vladi, s katerim predlagajo, da se število ministrstev z 20 zmanjša na 15. Zmanjšana organizacijska struktura ministrstev bo po navedbah SDS prinesla pozitivne posledice za zagotavljanje večje učinkovitosti in racionalizacijo dela državne uprave – zmanjšanje stroškov in povečanje učinkovitosti. Kot je včeraj dejal predsednik SDS Janez Janša, pri podpori predlogu ne pričakujejo večjih težav, »ker je večina parlamentarnih strank v svojih programih šla v isto smer«. V stranki Fokus Marka Lotriča so potrdili, da je bil predlog sprememb zakona z njimi usklajen, v drugih dveh strankah desnega trojčka, NSi in SLS, pa pojasnjujejo zgolj, da neformalni pogovori potekajo, strinjajo pa se z oblikovanjem manjšega števila ministrstev od obstoječih.
V odhajajoči koaliciji in sindikatih so predlog SDS pričakali na nož, pri čemer so najbolj kritični do načrtovane združitve ministrstev za delo in gospodarstvo. V Gibanju Svoboda so za Dnevnik povedali, da ima vsak mandatar sicer pravico, da si postavi ekipo in organizira delo na način, kot mu ustreza, vendar pa da tak predlog jasno kaže, da bodoča koalicija dobrobit zaposlenih postavlja v podrejeni položaj. Da daje bodoča koalicija na prvo mesto skrb za najbogatejše, naj bi po njihovem dokazoval tudi že prej vloženi interventni zakon.
Levica: Kot da bi dal volku čuvati jagnje
Minister za delo Luka Mesec je predlog sprememb zakona o vladi označil za zelo ideološkega, saj da je njegov namen podrediti delo interesom kapitala. Namen ločenosti teh dveh resorjev je po njegovem prepričanju ohranjanje ravnotežja med interesom zaposlenih in interesi gospodarstva oziroma kapitala, kar da je tudi pogosta evropska praksa. »Če to združimo pod eno streho, pa vemo, čigav interes bo tisti, ki bo prevladal, sploh če imamo desno vlado,« je opozoril Mesec. Še bolj ostra je sokoordinatorica Levice in ministrica za kulturo Asta Vrečko, ki je za združevanje resorjev dela in gospodarstva dejala, da je to »približno tako, kot da bi dal volku čuvati jagnje«.
Predsednik SD in minister za gospodarstvo Matjaž Han medtem ugotavlja, da si vsaka vlada oblikuje ministrstva po svojih programskih izhodiščih. Čeprav pravi, da je tudi sam z nekaterimi zakoni dokazal, da se da delo in socialo uskladiti tudi znotraj ministrstva, pa bo za ministra enotnega resorja »neizmerno zahtevno usklajevati delojemalce in delodajalce«.
Sindikate skrbi, da bi zaradi združitve ministrstev prišlo do spodbujanja gospodarstva na račun pravic zaposlenih. »Izkušnje iz tujine kažejo, da to ni v redu. Tudi v nekaterih drugih državah so namreč že bili tovrstni poskusi združitve dela in gospodarstva, a so zelo hitro ugotovili, da sta si področji tako različni, da morata biti ločeni,« pravi predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Andrej Zorko. V ZSSS ocenjujejo, da bodo delodajalci v privilegiranem položaju in da se bo gospodarstvo spodbujalo na račun pravic iz delovnega razmerja oziroma zaposlenih. »Delo bo v celoti podrejeno kapitalu. To je popolnoma napačna pot, to je pot konflikta,« opozarja Zorko.
V delodajalskih organizacijah predlog SDS podpirajo. Generalni sekretar Združenja delodajalcev Slovenije Miro Smrekar pravi, da socialni partnerji potrebujejo predvsem stabilno vlado, s katero bodo lahko vodili korekten tripartitni dialog. »To pomeni, da bo imela posluh ter enakopravno obravnavala tako delodajalce kot predstavnike zaposlenih. Delo je navsezadnje neposredno povezano z gospodarstvom,« pojasnjuje Smrekar.
Mitja Gorenšček, glavni izvršni direktor Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) za socialni dialog, v združitvi ministrstev prav tako ne vidi ničesar spornega. »Razumem pomisleke, vendar verjamem, da bo od tega več prednosti kot slabosti. Ker bomo imeli le enega sogovornika, bo morda tudi manj polarizacije,« pravi.
Ekonomisti imajo različna mnenja
Mnenja se krešejo tudi med ekonomisti. Jože P. Damijan, profesor na ljubljanski ekonomski fakulteti in v prvi Janševi vladi minister brez listnice, pristojen za razvoj, ocenjuje, da je z ekonomskega vidika združitev teh dveh resorjev smiselna, saj bi bodoči minister imel več pristojnosti za koordinacijo in nadzor nad ukrepi. Zaskrbljenost sindikatov se mu zdi nepotrebna, saj se bodo predlogi novega ministrstva še naprej usklajevali na ekonomsko-socialnem svetu (ESS).
Bogomir Kovač, prav tako z ekonomske fakultete, se sicer strinja, da sta gospodarstvo in delo povezana in da bi lahko z enotnim ministrstvom, »če bi bilo pravilno vodeno«, lažje prišli do usklajenih stališč. »A v sedanji politični situaciji v Sloveniji je malo upanja, da bi bilo tako, ker so interesi in pogledi med levim in desnim polom preveč različni. Prokapitalska usmeritev nove vlade je v izrazitem nasprotju s prejšnjo socialno naravnano vlado, iz tega pa sledi, da bi se resor za delo začel podrejati gospodarstvu,« ocenjuje Kovač.
V EU so bili takšni poskusi kratkega veka
Velika večina držav EU ima ministrstvi za gospodarstvo in delo oziroma socialo ločeni. Ena izmed redkih držav, kjer so ta dva resorja združili v okviru nekakšnega »superministrstva«, je bila leta 2018 Avstrija, a ju je že dve leti kasneje znova razdružila. Čeprav je teorija kazala, da bi na tak način lažje uskladili politiko trga dela in gospodarstva ter izpeljali bolj celostne reforme, se je v praksi izkazalo, da prihaja do konflikta interesov med fleksibilnostjo in konkurenčnostjo na eni strani ter zaščito delavcev na drugi in da je bilo poddročje dela podrejeno gospodarskim ciljem.
Kot bolj stabilna se je izkazala delna združitev resorjev na Finskem in v Estoniji, kjer ministrstvo za gospodarstvo sicer vključuje določena področja trga dela, ne pa tudi socialne politike.