Na širšem območju Julijskih Alp letos načrtujejo vzpostavitev enotnega podatkovnega središča, kjer bodo na enem mestu združene informacije o parkiriščih, prometnih režimih, vremenskih razmerah, pohodnih poteh in javnem prevozu. Cilj projekta je boljše upravljanje obiska v občutljivem alpskem prostoru ter varnejša in kakovostnejša izkušnja obiskovalcev.
»Eden izmed trendov, ki ga opažamo v zadnjem času, je ta, da število obiskovalcev v turističnih središčih in turističnoinformacijskih centrih upada. Ti centri torej potrebujejo nove vsebine, a če se vrnemo na tisto, po kar so obiskovalci hodili v središča – danes te informacije najdejo na telefonih,« pojasnjuje Majda Odar, vodja informacijsko-izobraževalne službe v javnem zavodu Triglavski narodni park.
Težava je po njenih besedah predvsem v tem, da so številne informacije na spletu nepreverjene, zastarele ali netočne. »Podatki domujejo na tujih platformah, to pa povzroča ne le stres pri obiskovalcih, temveč predvsem velik pritisk na prostore, ki jih želimo urejati oziroma varovati. To velja tako za prometne režime kot za mirna območja v naravi,« opozarja Odarjeva.
Tudi nesrečne situacije
Kot primer navaja napačne informacije o prostih parkirnih mestih ali neustrezno označene planinske poti, ki lahko obiskovalce pripeljejo v nevarne razmere. »Še bolj tragično pa je, ko se nekdo znajde v poročilu gorske reševalne službe,« dodaja.
V TNP poudarjajo, da je skupni interes vseh deležnikov – od občin in turističnih organizacij do ponudnikov nastanitev – zagotoviti enoten vir uradnih in ažurnih informacij. »Zavedamo se, da je težko tekmovati s tujimi platformami, ki imajo milijone uporabnikov. Vendar smo prepričani, da moramo informacije najprej graditi v lastnem, uradnem viru, nato pa obiskovalce usmerjati nanj,« pravi Odarjeva.
Zato v narodnem parku pozivajo destinacije, občine in sobodajalce, naj goste usmerjajo na uradne spletne strani Julijskih Alp, Triglavskega narodnega parka ter Planinske zveze Slovenije. »To pomeni, da je informacija, ki jo želimo podati, aktualna in ažurna. Če so poti zaprte, nevarne ali zelo zahtevne, mora biti to jasno označeno,« poudarja sogovornica.
Novo podatkovno središče bo postopoma združevalo različne podatke na enem portalu oziroma v enotni prostorski bazi. »Sliši se razmeroma enostavno, a do zdaj dejansko ni bilo možnosti, da bi na enem mestu dobili podatek o razpoložljivih parkiriščih, vremenskih razmerah, pohodniških poteh in javnem prevozu,« pojasnjuje Odarjeva.
Prvi koraki so bili narejeni že lani, ko so v sodelovanju z Občino Kranjska Gora obiskovalcem prikazovali podatke o zasedenosti parkirišč v dolini Vrata in na Mangartski cesti. Letos bodo podatki prikazani na uporabniku prijaznejši način, vključeni pa bodo tudi novi viri informacij. Do začetka glavne turistične sezone bo na voljo tako imenovana beta različica sistema.
Lažje upravljanje destinacije
Pomemben del projekta je tudi dolgoročno upravljanje turistične destinacije in obiskovalcev na ravni celotnih Julijskih Alp. »Gre za upravljanje destinacije v celoti. In za to so nujno potrebni podatki. Eni za TNP, na primer za naravovarstvo, za nas pa o tem, ali naj razvijemo nov turistični produkt, usmerjamo tokove ali naredimo model, kaj se bo v prihodnosti lahko zgodilo,« pojasnjuje Klemen Langus, koordinator Skupnosti Julijske Alpe.
Kot dodaja, trenutno zbirajo predvsem podatke o številu nočitev, v prihodnje pa želijo spremljati tudi podatke o zasedenosti parkirišč, obiskih muzejev in drugih turističnih točk. »Na podlagi tega bomo lahko usmerjali obisk na manj obljudene točke, načrtovali promocijske komunikacijske aktivnosti in krepili kakovostno ponudbo turizma na tem območju Alp,« pravi Langus.
Po besedah Odarjeve lahko takšen sistem bistveno zmanjša stres obiskovalcev v času poletnih konic. »Obiskovalci se lahko izognejo popolnoma nepotrebnemu stresu ob koncih tedna in v času največjega obiska. Hkrati pa upravljalcu narodnega parka omogoča, da posamezne lokacije ureja skladno s cilji varovanja zavarovanega območja,« pravi.
Kot primer uspešnega upravljanja izpostavlja lansko sezono v dolini Vrata, kjer so z novimi prometnimi režimi po oceni TNP dosegli dobre rezultate. Letos podobne ukrepe načrtujejo tudi na območju Vršiča, kjer pa bo zaradi velikega obiska naloga zahtevnejša. »Prav zato je komunikacija toliko pomembnejša,« poudarja Odarjeva.
Najboljši je fizični zemljevid
V TNP ob tem opozarjajo tudi na pretirano zanašanje obiskovalcev na aplikacije in navigacijske platforme. »Izkušnje kažejo, da smo ljudje navajeni uporabljati orodja, ki jih uporabljamo doma. Platforme, kot je Google, za pohodništvo niso primerne, a se tega mnogi ne zavedajo,« opozarja Odarjeva. Dodaja še, da je signal v visokogorju pogosto slab, zato ostaja fizični planinski zemljevid najzanesljivejši pripomoček za obisk gora.
V narodnem parku pričakujejo, da bo pritisk obiskovalcev letos vsaj enako velik kot lani ali celo večji, kar kažejo tudi trenutni podatki o številu nočitev v Julijskih Alpah. Prav zato želijo z enotnim informacijskim sistemom obiskovalcem ponuditi boljšo izkušnjo, hkrati pa učinkoviteje zaščititi občutljiv alpski prostor.