»Konkretno o vsebini zakona se nismo pogovarjali, je pa bilo rečeno, da gremo naprej s pogovori v smeri ukinitve dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja še v tem mandatu,« je v torek po delovnem kosilu sedmih levosredinskih strank za Dnevnik dejal prvak stranke Mi, socialisti! Miha Kordiš. Dodal je, da sklic srečanja v zvezi z uvedbo proporcionalnega zdravstvenega prispevka v stranki pričakujejo v kratkem.
V Svobodi medtem na vprašanje, kaj točno je Golob povedal oziroma obljubil na kosilu, odgovarjajo takole: »Vezano na to ni bila dana nobena obljuba s strani premierja, da bo to sprejeto še v tem mandatu. Kot je pojasnila tudi zdravstvena ministrica, je treba pridobiti finančno analizo in jasno doreči finančne okvirje. Smo pa odprti za razpravo, saj je naš skupen cilj bolj pravičen, vzdržen in solidaren zdravstveni sistem, ki bo temeljil na načelih enake dostopnosti in medgeneracijske solidarnosti. Vsebine pogovorov omenjenega kosila ne komentiramo.«
Prvi korak da, drugi ne
Za kaj gre? Vlada Roberta Goloba je januarja 2024 dopolnilno zdravstveno zavarovanje spremenila v obvezni zdravstveni prispevek, s čimer je naslovila napovedano podražitev dopolnilnega zavarovanja s strani zavarovalnic. Slednje je tedaj odrezala iz sistema, denar pa gre odtlej neposredno Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije in je skupaj s sredstvi, zbranimi iz prispevka za zdravstveno zavarovanje, namenjen financiranju javnih zdravstvenih storitev. To je bil prvi korak, v drugem koraku pa je bila obljubljena pravičnejša odmera prispevka glede na dohodek posameznika. V prevodu: prispevka ne bi več vsi od a do ž plačevali v enotnem znesku, pač pa odvisno od višine plače.
To, da bo koalicija financiranje celotne zdravstvene blagajne uredila bolj pravično in solidarno do konca leta 2024, je sicer zapisano tudi v koalicijski pogodbi. Ko smo pred enim tednom – torej še pred omenjenim delovnim kosilom v Pen Klubu – o zadevi spraševali koalicijske stranke, smo iz Gibanja Svoboda dobili odgovor, da se kljub temu, »da tisti z višjimi dohodki za obvezno zdravstveno zavarovanje, del katerega je tudi obvezni zdravstveni prispevek, že danes skupno plačujejo več kot tisti z nižjimi dohodki«, še vedno »zavzemajo za drugi korak, s katerim bi obvezni zdravstveni prispevek preoblikovali v še pravičnejšega«.
Do kdaj? Niso povedali konkretno. So pa dodali: »Je pa to kompleksno vprašanje, povezano z več resorji, in mora biti usklajeno s socialnimi partnerji, kar se doslej še ni zgodilo.« Dodajmo, da so nam Golobovi avgusta lani v zvezi z usklajevanjem zakonske materije v socialnem dialogu sporočili, da pričakujejo, da bodo pristojna ministrstva za zdravje, za finance in za delo preoblikovanje obveznega zdravstvenega prispevka zaprla na pogajanjih v okviru ekonomsko-socialnega sveta lani jeseni. Kar se ni zgodilo.
Manjkajo glasovi Svobode
Če lastnega predloga še niso oblikovali, kaj pa potem predlog sprememb zakona o prispevkih za socialno varnost, ki ga je julija lani skupaj z nekaterimi poslanci SD in Levice vložil Glas ljudstva? Ga v poslanski skupini Svobode podpirajo? »Kot smo povedali že večkrat, pozdravljamo vsako pobudo civilne družbe, ki je skladna z vrednotami naše stranke in katere cilj je ustvarjanje pravičnejše družbe. A predlog v obliki, v kakršni je bil vložen, žal ne odgovarja celovito na nekatere ključne izzive, ki jih bomo v prihodnje imeli v zdravstvu, in tudi ni usklajen s socialnimi partnerji.«
Po pojasnilih Kordiša po delovnem kosilu v torek pa bi na tej točki, torej dva meseca pred volitvami, ob določenih popravkih koalicije lahko vendarle prišel v poštev prav predlog Glasu ljudstva. »Tehničnega problema ni, vse, kar je potrebno, je politična volja treh koalicijskih strank, da prispevajo svoje glasove k temu predlogu,« je jasen nekdanji poslanec Levice. Spomnimo, da Glas ljudstva z zakonom predlaga, da bi obvezni zdravstveni prispevek v enotni višini 37,17 evra nadomestili z dvigom prispevne stopnje, kjer bi upoštevali posameznikove dohodke. Njihova rešitev na papirju obljublja, da bi 90 odstotkov zavezancev poslej plačevalo manj. Tisti s pokojnino v razponu od 500 do 700 evrov bi recimo plačevali okoli devet evrov.
Predlog s tem naslavlja ključno kritiko sedanje ureditve, ko obvezni zdravstveni prispevek plačujemo vsi v enakem znesku ne glede na to, ali gre za upokojenca s 500 evri pokojnine ali tiste, ki mesečno prejemajo 10.000 evrov neto plače. Še več: po trenutnem režimu plačevanja obveznega zdravstvenega prispevka tisti z višjimi prihodki efektivno plačujejo celo manj kot tisti z nižjimi dohodki. Po spremembah se namreč obvezni zdravstveni prispevek šteje za obvezni prispevek za socialno varnost, pri čemer se za ta znesek zmanjša davčna osnova. Tako je že več kot dve leti.
Procesne ovire kot izgovor?
Socialni demokrati so za Dnevnik ob tem sporočili, da so vprašanje socialno pravičnejše ureditve obveznega zdravstvenega prispevka v koaliciji odpirali večkrat v tem mandatu, »tako na ravni politične koordinacije koalicije kot v neposrednih pogovorih z resornima ministrstvoma«. Dejstvo, da ministrstvoma še ni uspelo realizirati koalicijske obljube, pa so komentirali takole: »Obžalujemo, da do danes še ni prišlo do sistemske ureditve, ki bi obvezni zdravstveni prispevek vezala na dohodek posameznika. Razumemo kompleksnost reforme in usklajevanja med različnimi resorji, vendar to ne more biti izgovor za odlašanje.«
V Levici pa, da na koordinacijskih sestankih koalicijo redno opozarjajo na zakon Glasu ljudstva, ki so ga vložili skupaj s SD in nekaterimi nepovezanimi poslanci, tudi Kordišem. »Nazadnje smo to storili prav v tem tednu. Vprašanje smo odprli tudi na kosilu s strankami leve sredine, ki ga je sklical premier. Na podlagi trenutnih informacij, s katerimi razpolagamo, obravnavo zakona ovira tožba, ki je bila vložena zoper rezultate referenduma o zakonu o prostovoljnem končanju življenja. Dokler odločitev vrhovnega sodišča ne bo pravnomočna, državni zbor ne more nadaljevati obravnave zakona, saj oba zakona posegata v urejanje istega družbenega razmerja.«
Tudi v Svobodi so nas opozorili na procesne ovire, saj da obravnavo predloga Glasu ljudstva trenutno blokirajo trije zakonski predlogi. Predstavnik iniciative Glas ljudstva Jaša Jenull takšna koalicijska pojasnila zavrača, saj da se lahko zakon, če je volja, sprejme tudi po nujnem postopku. »Na ta način je trenutna koalicija navsezadnje v tem mandatu sprejela že številne zakone. Poleg tega bo rok za odločitev vrhovnega sodišča potekel v začetku februarja, kar pomeni dovolj časa tudi za sklic še kakšne izredne seje, ki jih je bilo v zadnjih štirih letih prav tako veliko. Če skratka obstaja politična volja, ni razloga, zakaj tega ne bi mogli izpeljati še v tem mandatu. Če do tega ne bo prišlo, pa bo to pomenilo, da bo vlada namerno prelomila svojo zavezo in koalicijsko pogodbo.«