V spremstvu partizanskih pesmi, ki so se širile iz zvočnikov, se je na mrzlo nedeljsko dopoldne v Dražgošah na spominski slovesnosti v počastitev narodnoosvobodilnega boja letos znova zbralo precejšne število ljudi. Marsikateri med prisotnimi je v poklon partizanom prišel peš, 600 je bilo pohodnikov, ki so prišli iz osmih organiziranih smeri, najbolj vzdržljivi, teh je bilo okoli 100, pa so hodili vso noč, z začetkom pohoda ob polnoči. Na letošnjo 84. obletnico tridnevnega spopada med Cankarjevim bataljonom in nemškimi okupatorskimi silami, ko so se partizani ob izgubi devetih tovarišev 11. januarja umaknili na Jelovico, Nemci pa so pobili 41 domačinov in požgali vas, je v poklon na padle potekala že 69. slovesnost Po stezah partizanske Jelovice. Tokrat pod geslom »S strahom in pogumom za svobodo«.
Med pohodniki, ki se slovesnosti udeležujejo že vrsto let, je bil tudi Huso iz Kranja, ki je do proslave prehodil približno štiri kilometre in na cilju ob veličastnem dražgoškem spomeniku v ozadju dejal, da se dogodka redno udeležuje, ker želi »nameniti pozornost in se zahvaliti vsem tistim, ki so v resnično hudih medvojnih časih naredili vse, da več kot 80 let živimo v svobodi, ki je lahko že jutri vprašljiva glede na okoliščine, v katerih živimo, in voditelje posameznih držav«. Kot je starejši pohodnik še povedal, je bil njegov oče partizan, vendar pa zavedanja o pomenu narodnoosvobodilnega boja ni prevzel toliko od njega kot »skozi lastno dozorevanje in spoznavanje. Resnični poklon vsem, ki so se borili, si prizadevali in trpeli za svobodo.«
Že več kot 50 let vsako leto na proslavo v Dražgoše peš prihajata tudi zakonca Šilar, in nič drugače, kljub snegu, ni bilo letos. Zaradi let, kot sta dejala, zdaj ubereta nekoliko krajšo pot. »Sem prihajava, ker nama to nekaj pomeni in je to nekaj svetega,« je dejala Helena Šilar. V povojnih letih, kot se je preteklih časov spominjal Martin Šilar, pa so hodili še celo z zastavami in harmoniko.
Med zbranimi v Dražgošah je bila tudi dolgoletna obiskovalka prireditve, 84-letna Majda Gričar: »Oče je bil partizan, jaz pa sem bila kot otrok z mamo in bratom izgnana v Nemčijo. Tako da še kako vem, zakaj sem tu, in bom hodila, dokler bom lahko,« je bila jasna sogovornica, ki s svojo vsakoletno prisotnostjo na dražgoški proslavi sporoča, da so tovrstne spominske manifestacije pomembne.
Golob: Današnja politična delitev ni zgodovinsko dejstvo
Kako so Dražgoše imele tako v preteklosti kot tudi danes pomembno zgodovinsko vlogo, je v pozdravnem nagovoru poudaril predsednik zveze veteranov vojne za Slovenijo in organizacijskega komiteja prireditev generalmajor Ladislav Lipič, saj je bila po njegovih besedah »tu izbojevana največja moralna zmaga, zmaga nad vdanostjo v usodo, zmaga zaupanja vase in zmaga odgovornosti za prihodnost lastnega naroda«. Pri čemer je Lipič poleg prisotnosti političnih funkcionarjev izpostavil tudi pomen večgeneracijske udeležbe obiskovalcev prireditve.
Letošnji slavnostni govornik, predsednik vlade Robert Golob, pa je poudaril pomen zgodovinske enotnosti slovenskega naroda v boju za svobodo. »Najsvetlejše prizore slovenske zgodovine zaznamuje enotnost – enotnost misli, duha in dejanj. Povezanost v boju za emancipacijo slovenskega naroda, za svobodo slovenske kulture in slovenskega jezika,« je dejal premier in še poudaril, da je bila ključ uspeha Osvobodilne fronte »enotnost med različnimi družbenimi in političnimi skupinami – od zapriseženih komunistov, nacionalno zavednih posameznikov do iskreno verujočih. Prepogosto namreč pozabljamo, da je bila glavnina slovenskih katoličanov, med njimi tudi številni duhovniki, ponosen del partizanskih bojnih sil. Mnogi partizani so umirali z molitvijo na ustih in z rdečo zvezdo na kapi.« Izpostavil je še, da današnja politična delitev naroda ni zgodovinsko dejstvo, temveč je bila ustvarjena umetno. »Od teh delitev imajo korist le tisti, ki hujskajo, pozivajo k orožju, sovražnemu govoru, nespoštovanju človekovih pravic in celo kršenju mednarodnega prava,« je še dejal.
Za dražgoško bitko je poudaril, da ni bila le vojaški spopad, temveč izraz globoke povezanosti Slovencev v boju za svobodo, in da v Dražgošah ni bilo izdajalcev. V govoru pa je opozoril tudi na porast skrajnih gibanj in odgovornost današnje generacije za zaščito demokracije, pravne in socialne države.
Po govoru je premier h kostnici spomenika v Dražgošah položil venec. Padlim partizanom in domačinom so se poklonile tudi delegacije borčevskih združenj, nekaterih občin in političnih strank. V Dražgoše je prišla predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič, med številnimi ministri pa tudi minister za obrambo Borut Sajovic, minister za notranje zadeve Branko Zlobko, minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac, ministrica za zunanje in evropske zadeve Tanja Fajon, minister za gospodarstvo, turizem in šport Matjaž Han, ministrica za kulturo Asta Vrečko in drugi. Venec je položil tudi ljubljanski župan Zoran Janković, slovesnosti pa se je udeležil tudi prvi slovenski predsednik Milan Kučan, ki so ga ob omembi povezovalca obiskovalci pozdravili z bučnim aplavzom.
