Mednarodna ureditev, pri kateri so imeli Združeni narodi osrednjo vlogo, je služila Sloveniji, vsej Evropi in širše, zato da smo dolga desetletja živeli v miru, je poudaril premier.
»Tveganje razgraditve te ureditve Združenih narodov je tisto, kar je v resnici najbolj zaskrbljujoče, se pravi, eno je mandat za Gazo, ki temelji na resoluciji Združenih narodov (…), v širšem kontekstu pa mislimo, da tak odbor presega na eni strani pooblastila, ki bi izhajala iz resolucije varnostnega sveta, na drugi strani pa tudi presega tisto, kar bi si kot suverena država želeli,« je pojasnil.
Dodal je, da bi znotraj ožjega mandata, ki bi urejal povojno obnovo Gaze in morda Zahodnega brega, Slovenija sprejela sodelovanje.
Golob je še napovedal, da bo Slovenija pozorno spremljala razvoj dogodkov. Sam se v četrtek v Davosu ne bo udeležil podpisa ustanovne listine odbora, temveč se bo zvečer v Bruslju sešel z voditelji drugih članic EU. Kot je dejal, bodo iskali enotnost in odločnost vseh evropskih držav, da dajo odgovor, ki bo enovit, skupen in v katerem bo na prvem mestu pravica do ozemeljske celovitosti, suverenosti in nedotakljivosti meja, tudi na Grenlandiji.
Da gre za obrambo osnovnega načela ozemeljske celovitosti in nedotakljivosti meja, Slovenija po Golobovih besedah sporoča tudi z napotitvijo dveh častnikov na Grenlandijo. »Za Slovenijo ne more biti druge poti, kot da podpira suverenost in ozemeljsko celovitost,« je premier poudaril in ponovil stališče, da Grenlandija pripada Grenlandcem.
