Golob je v izjavah za medije namreč spomnil tudi na svoje predvolilne obljube glede urejanja razmer v policiji oziroma, da ne bodo počeli, kar je počela prejšnja vlada pod vodstvom prvaka SDS Janeza Janše, tudi na področju policije. "Mislim, da je dolžnost premierja, da ko opazi nek pojav, ki ni ustrezen, ki tudi ne ustreza predvolilnim obljubam, da na to opozori. Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) očitno meni drugače," je dejal za Odmeve na Televiziji Slovenija.
Integriteto si je predstavljal drugače
Kot je dodal, ministrom dnevno izraža svoje mnenje glede različnih področij oziroma zadev, saj je to njegova izključna pristojnost na funkciji, kjer ministrstev sam neposredno ne vodi, pač pa usklajuje delo ministrov. V pogovoru za oddajo 24ur zvečer na POP TV je spomnil, da je nedolgo nazaj v istem studiu izražal tudi zaskrbljenost glede izvajanja dolgotrajne oskrbe, v pristojnosti ministra Simona Maljevca, pa pri tem ni slišal tovrstnih pripomb.
"KPK meni, da bi morali za izražanje zaskrbljenosti imeti sklep vlade. V sms-sporočilih sem izrazil izključno samo to - samo zaskrbljenost nad kadrovsko sliko v policiji," je Golob še pospremil današnjo odločitev KPK. Za POP TV je dodal, da sta po dveh letih postopkov ti sporočili tudi edini očitek, ki ostaja.
Obenem je Golob o izjavi izpred zadnjih parlamentarnih volitev, da bi v primeru ugotovljene kršitve integritete odstopil, dejal, da si je tedaj integriteto predstavljal popolnoma drugače, kot jo danes interpretira KPK. Spomnil je na kontekst, v katerih je bila podana. "Se spomnite, o kakšnih kršitvah Janševe vlade smo govorili takrat v tej oddaji? Šlo je za denar nepojasnjenega izvora, nakupovanje avtomobilov z gotovino in še bi lahko našteval, o takih kršitvah smo se takrat pogovarjali, ne pa o tem, ali lahko ali ne pošljem sms svoji lastni ministrici, da sem zaskrbljen," je dejal Golob za POP TV.
Na vprašanje, ali se v volilni kampanji ne boji vprašanj o tem, da ne drži besede, pa je dejal, da ko mora izbirati med držanjem besede, ki da jo je "dal v popolnoma drugem kontekstu, in odgovornostjo do volivk in volivcev, bom vedno izbral volivke in volivce". "In če bodo oni ocenili, da sem izbral napačno, mi bodo to čez dva meseca jasno povedali. Tako to gre v demokraciji in nič drugače," je spomnil.
Obenem je dodal, da se mora "voditelj včasih odločiti za manjše zlo". "In da sem kršil besedo, vzeto izven konteksta, je manjše zlo v primerjavi s tem, kar bi potegnilo za seboj, če bi danes odstopil in dejansko pripeljal to državo dva meseca pred volitvami v kaos. Mogoče je bil to tudi namen KPK, težko ocenim," je dejal. Zdi se mu, da čas izdaje ugotovitev KPK daje "prizvok, da gre za politično obračunavanje in ne za resno skrb za preprečevanje korupcije ali tveganja, povezanega s korupcijo". To bi moralo biti osnovno delo komisije, je pristavil.
Ljudje naj se odločajo o tem, kakšno Slovenijo želijo
Hkrati je kot pomembno ocenil, da je postopek pred KPK zaključen. Vztraja pa, da bo počakal na pravnomočno sodbo sodišča. Odločitev KPK namreč spoštuje, jo bo pa po pravni poti izpodbijal, trdi. Opozarja pa, da za očitano dejanje ni predvidena nobena sankcija. Kot je namreč izpostavil, ga že KPK ni pozvala k odstopu in mu ni naložila nobenih sankcij, zato je njena odločitev sama po sebi v tem benigna.
Golob je torej odločen, da Gibanje Svoboda popelje na volitve. Hkrati želi, da se ljudje odločajo o tem, kakšno Slovenijo želijo. O tem se je danes pogovarjal tudi s predsedniki šestih levosredinskih strank, torej da imajo volivci na voljo vizijo dveh Slovenij. "Ena Slovenija je podobna temu, kar je danes v ZDA, po domače, čisti kaos. Druga vizija pa je nadaljevanje sprememb, nadaljevanje stabilnosti, nadaljevanje reda v državi in normalnega življenja," je dejal. Če se bodo volivci odločili za prvo, bo prevzel odgovornost za poraz in sprejel posledice, je še dejal.
KPK je v zadevi Bobnar ugotovila, da je premier z dvema sporočiloma nekdanji notranji ministrici Tatjani Bobnar o kadrovanju v policiji ravnal v nasprotju s pričakovanjem in odgovornostjo in s tem kršil integriteto. Gre za sporočili, v katerih je predsednik vlade zapisal, da postaja resno zaskrbljen zaradi kadrovske slike v policiji in da mu ni všeč, da se dogovor ni uresničil. KPK je ob tem navedla, da lahko predsednik vlade ministrom daje obvezujoče napotke zgolj v zvezi z nalogami, ki izhajajo iz usmeritev vlade in so pomembne za delo posameznih ministrov, vlada pa usmeritev v zvezi s kadrovanjem v policiji ni sprejela.
