Golob je na današnji izjavi po seji vlade v senci ponovil svoje dosedanje izjave o tem, da sam računa v Romuniji ni odprl. Za račun na svoje ime pri romunski podružnici banke Raiffeisen je, kot je dejal, izvedel šele, ko je konec leta 2021 pred tedanjimi prihajajočimi parlamentarnimi volitvami finančno upravo zaprosil za potrdili o plačanih davkih in o tem, da nima nobenega računa v tujini, je pojasnil. »Na moje veliko presenečenje mi je Furs odgovoril, da so našli račun v Romuniji. V tem obvestilu tudi piše, da so o tem na Fursu obveščeni od leta 2017,« je dejal prvak Svobode.
Kot je navedel, ga je to presenetilo, zato se je takoj obrnil na banko, ki pa po telefonu ni dajala pojasnil, zato se je obrnil na svoje odvetnike, ki so banki pred koncem tistega leta najavili obisk. Temu pa je po Golobovih besedah sledil »novoletni čudež«, ko je banka 3. januarja sama zaprla račun, o čemer je bil sam obveščen 10. januarja.
A ker s temi pojasnili ni bil zadovoljen, saj je kot nenavadno ocenil, da račun z njegovim imenom obstaja v državi, v kateri v tistem času sam fizično ni bil prisoten, se je Golob z odvetniki obrnil na romunsko državno tožilstvo, je pojasnil. To ga je leta 2023 obvestilo o zaključevanju postopka zaradi zastaranja, ker naj bi se prenos imena zgodil leta 2011. Tri mesece za tem pa je tudi od banke dobil obvestilo z opravičilom, da je šlo za človeško napako, ko so leta 2011 njegove podatke povezali z računom, ki je bil odprt že leta 2005.
Golob je ob tem zatrdil, da ne ve, kdo je odprl ta račun, teh podatkov pa mu tudi na banki niso želeli razkriti. Pomemben podatek je po njegovem videnju tudi ta, da v vsem tem času s tega računa ni bila opravljena niti ena transakcija, zato ga je banka tudi sama zaprla.
»Očitno človeška napaka«
Je pa Golob danes pojasnil še, da je Gen-I leta 2011 v Romuniji odpiral devizni račun, vsa uprava, ki ji je tedaj Golob predsedoval, pa je tedaj banki posredovala potne liste. »Očitno so bili moji podatki s človeško napako leta 2011 preneseni na ta račun. To je edina razlaga, ki jo imam,« je še dejal.
Na vprašanje, zakaj teh pojasnil z javnostjo ni delil že leta 2023, pa je Golob dejal, da zato, ker »ni bil niti najmanj zadovoljen z odzivom banke« in si še danes pridržuje pravico, da bo morda »sprožil še kakšen postopek« proti njim. »Ampak ne, ker bi moral kar koli skrivati, ampak ker ocenjujem, da je bila tudi zaradi njihove neodzivnosti in ravnanj storjena velika škoda mojemu dobremu imenu,« je dodal.
Kritičen do Janševih napovedi
Golob je bil danes kritičen tudi do napovedi predsednika vlade Janeza Janše, ki je ob informacijah, da policija v sodelovanju z romunskimi kolegi pri odprtju romunskega računa ni ugotovila zlorabe identitete nekdanjega premierja Goloba, dejal, da bo »še marsikaj prišlo na dan«. Aktualni oblasti je Golob očital vpletanje v odprte policijske postopke. »Smo v situaciji, ko si politiki, tisti, ki so na oblasti, dovolijo, da sodijo namesto pravosodnih organov, v tem primeru romunskih,« je opozoril. Po njegovih besedah je »kakršna koli izjava Janeza Janše na to temo v resnici navadna manipulacija, in to zlonamerna«. Kot pravi, želi SDS na podlagi obstoja tega računa dokazati domnevno kriminalno početje, ki ga zanika.
Dodatno je poudaril, da se je zgodba o tem računu obudila, ker jo želijo povezati s primerom Gregorja Hudohmeta, ki so ga zaradi očitkov o koruptnem ravnanju pri postavitvi velikega baterijskega hranilnika v Romuniji priprli v Romuniji. Golob je ob tem dejal, da bo, če se bo ugotovilo, da je bil Hudohmet kriv, razočaran nad njim kot osebo, še bolj pa nad podjetjem, v katerem je preživel 15 let in »v katerem je bila toleranca do korupcije ničelna«.
Golob je prepričan, da prihaja do »vpletanja sedanje slovenske vlade v policijske postopke v Sloveniji in celo v tujini z namenom blatenja slovenske opozicije«. »Po domače, Janez Janša in člani SDS enostavno preveč vedo o kazenskih postopkih, za katere še tisti, ki so preiskovanci, ne vedo nič. To v normalni državi ni mogoče,« je dejal Golob.
Zaradi vsega naštetega je danes poslanska skupina Svobode vložila zahtevo za sklic izredne seje odbora za notranjo politiko, je pojasnil. V Svobodi zahtevajo pojasnila, na katerih informacijah temeljijo Janševe napovedi in ali je razpolagal s podatki preiskovalnih organov, ki niso dostopni javnosti. Ob tem so izpostavili še nedavno srečanje državnega sekretarja na ministrstvu za notranje zadeve in javno upravo Franca Kanglerja z vrhom romunskega notranjega ministrstva in tamkajšnje policije ter vladni predlog za širši dostop ministrstva do podatkov o konkretnih policijskih postopkih. Potrdila je namreč predlog spremembe zakona o organiziranosti in delu v policiji, ki povečuje pooblastila in pristojnosti enote za usmerjanje in nadzor v policiji. »To časovno in vsebinsko sovpadanje terja jasne odgovore,« so prepričani v Svobodi. Tako predlagajo, da pristojni delovni telesi na zahtevani seji ministrstvo za notranje zadeve in javno upravo pozoveta k predložitvi dokumentacije o obisku Kanglerja ter usmerjanju in nadzoru policije.
