Položnice za december, ki jih bodo stanovalci domov prejeli do sredine januarja, bodo po navedbah ministrstva za solidarno prihodnost nižje za znesek v višini od 200 do 800 evrov mesečno, je premier dejal v odgovoru na poslansko vprašanje vodje poslancev NSi Janeza Ciglerja Kralja, ki ga je zanimalo, kako bo vlada poskrbela za pravočasen dostop najranljivejših do storitev socialnega in zdravstvenega varstva brez diskriminacije.
Plačujejo le še nastanitev
Vsa prizadevanja na področju izvajanja pravice do dolgotrajne oskrbe v instituciji so po pojasnilu premierja usmerjena v to, da bodo stanovalci v domovih s položnicami, ki jih bodo prejeli januarja, plačali le še za nastanitev. Naslednji koraki v dolgotrajni oskrbi v instituciji pa bodo namenjeni tistim, ki bodo šele prišli v sistem.
Medtem se nekatere pravice dolgotrajne oskrbe že nemoteno izvajajo. Tako je denimo e-oskrba na voljo približno 5000 ljudem, izvaja pa se tudi pravica do oskrbovalca družinskega člana, je spomnil.
Po njegovih besedah se prav tako izvaja dolgotrajna oskrba na domu, ki pa je nov sistem. "Pri vsaki uvedbi novega sistema je potreben čas," je opozoril. Hkrati je povzel zagotovilo ministra za solidarno prihodnost Simona Maljevca, da se bodo tudi pri tej pravici rezultati pokazali v naslednjih tednih in mesecih. "Kdor želi starostnikom dobro, bo dal ministru še teh nekaj tednov mir, da bo v miru izpolnil cilj," je pozval premier. Verjame, da bo minister cilj izpolnil.
V zdravstvu se je začel razpletati klobčič
Pri področju zdravstva pa je izpostavil, da se je začel zaradi sprejete zakonodaje "razpletati klobčič". "Dokler bo možno, da zdravniki, ki so zaposleni v javnem sektorju, v svojih zasebnih ordinacijah opravljajo popoldan isto dejavnost, jim je v interesu, da čakalne vrste rastejo," je opomnil.
V Novem mestu so se po njegovem opozorilu razkrile vse razsežnosti organiziranega premikanja pacientov iz javnega sistema v zasebno ordinacijo. "Ni šlo za enega zdravnika, ni šlo za osamljen pojav, celoten oddelek je pri tem vede ali nevede, namerno ali nenamerno sodeloval," je bil kritičen. Po njegovih navedbah so "paciente, ki so bili zavedeni v čakalni vrsti v javni bolnišnici v Novem mestu, zelo aktivno premeščali zasebnemu koncesionarju, pri katerem so ti isti zaposleni opravljali to dejavnost".
Po podatkih, ki jih je pridobil od bolnišnice, so premeščali tiste, ki so čakali na lažje posege. Tiste, so potrebovali komplicirane, kompleksne in drage posege, pa so prepustili javni bolnišnici, je dejal. "Po domače, izbirali so si dobičkonosne paciente. Paciente so, ne da bi ti vedeli, za kaj v resnici gre, selili na zasebno lokacijo in tam na njih ustvarjali zelo lepe donose," je izpostavil. "S takimi praksami se je sistem 20 let razgrajeval od znotraj," je dodal.
Brecelj: moralni hazard
Kot je spomnil, predsednik strateškega sveta za zdravstvo Erik Brecelj "to imenuje moralni hazard". Brecelj je po njegovih besedah dejal, da če želi vlada res izpeljati reformo in očuvati javni sistem, mora "izkoreniniti moralni hazard med zdravniškim osebjem". To je po Golobovih besedah ključna prednostna naloga vlade v tem mandatu. "Zdaj se ti isti zdravniki, ki imajo vsi bolj ali manj svoje zasebne ambulante, s pomočjo stranke NSi najbolj borijo za svoje pravice, ampak to so njihove finančne pravice, in ne pravice pacientov," je bil oster.
DZ bo o predlogu Ciglerja Kralja, da DZ o premierjevem odgovoru opravi splošno razpravo, odločal v sredo v okviru glasovanj.
