Na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) opozarjajo na telefonske klice, pri katerih se neznanci lažno predstavljajo kot njihovi zaposleni. Klicatelji posameznikom ob tem očitajo dolg, ki naj bi ga imeli do ZZZS, in napovedujejo osebni obisk na domu. Na ZZZS opozarjajo, da so take informacije o dolgovih lažne.

Sami zavarovancev ne kličejo, so poudarili, prav tako ne organizirajo obiskov na domu. »Gre za poskus zavajanja in možne zlorabe osebnih podatkov,« so posvarili. Ljudem, ki bi prejeli tak klic, sporočajo, naj ne posredujejo osebnih ali zdravstvenih podatkov. Pomembno je, da se ne dogovarjajo za obisk in da zabeležijo telefonsko številko klicatelja, če je ta vidna. Na ZZZS jih pozivajo tudi k prijavi na policijo. Če klicatelji poznajo osebne podatke, kot so ime, datum rojstva in telefonska številka prejemnika klica, jim priporočajo tudi prijavo informacijskemu pooblaščencu zaradi suma nepooblaščene uporabe osebnih podatkov.

Lažni predstavniki ZZZS so svoje trditve vedno znova prilagajali vsakokratnim izpostavljenim temam v zdravstvu.

Prilagajajo se izpostavljenim temam

To ni prvi primer zavajanja, ob katerem se klicatelji dogovarjajo za obiske na domu. Lažni predstavniki ZZZS so svoje trditve vedno znova prilagajali vsakokratnim izpostavljenim temam v zdravstvu. Letos so na ZZZS na primer obveščali, da samoplačniki ob dolgovih pri prispevkih ne bodo več prejemali opominov. Napovedali so izdajanje odločb, ko skupni dolg, torej glavnica in obresti, preseže deset evrov.

Konec lanskega leta so bile pogost predmet razprav čakalne dobe in siceršnja dostopnost v zdravstvu. Skrivnostni klicatelji so takrat posameznikom, starejšim od 60 let, sporočali, da imajo pravico do povračila zneska, plačanega v lekarni nad priznano vrednostjo zdravila. Razlagali so jim tudi, da ZZZS za starejše z napotnico ureja prednostno obravnavo v roku treh do štirih tednov. Tudi v omenjenem primeru so v nekaterih klicih napovedovali osebni obisk na domu.

Od trženja do pridobivanja podatkov

Leta 2024 so na ZZZS opozarjali, da njihovi zaposleni ne stojijo za klici s ponudbami 24-urnega dostopa do zdravnika, leta 2023 pa so neznanci ljudi po telefonu svarili, da bodo morali po ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja za zdravljenje doplačevati iz žepa. Na ZZZS so tovrstne klice v preteklosti povezovali z obdobnimi akcijami trženja prostovoljnih zdravstvenih zavarovanj, izključevali pa niso niti možnosti različnih goljufij. Znani so bili tudi poskusi pridobivanja osebnih podatkov s kartice zdravstvenega zavarovanja. Zastopniki pacientovih pravic so izpostavljali še klice prodajalcev medicinskih pripomočkov, ki so sledili bolnikovemu obisku zdravstvene ustanove. Tudi zastopniki so opozarjali, da osebnih podatkov ob tovrstnih klicih neznancev ni dobro posredovati.

Ali je policija ob aktualnem dogajanju ali v preteklosti že obravnavala primere, ko se klicatelji lažno predstavljajo kot uslužbenci ZZZS, ni znano. »Podatkov ne vodimo na način, da bi vam lahko odgovorili,« so nam sporočili.

Med tveganji tudi kraja identitete

Pri informacijski pooblaščenki Jeleni Virant Burnik o klicih lažnih predstavnikov ZZZS niso bili obveščeni. Prejemnikom tudi sami svetujejo, naj ne posredujejo osebnih ali zdravstvenih podatkov, naj se ne dogovarjajo za obisk in naj, če je mogoče, zabeležijo številko klicatelja. »Kot vedno je priporočljivo pred posredovanjem svojih podatkov preveriti, ali je zahteva klicatelja ali pošiljatelja utemeljena,« svetujejo. Posamezniku je lahko v pomoč preverjanje informacij na spletni strani organizacije ali klic, s katerim prosi za več informacij. Bistveno je tudi, ali je z gotovostjo prepričan, da je oseba na drugi strani res tista, za katero se izdaja. Če to ne drži, naj posameznik za posredovanje svojih osebnih podatkov organizaciji izbere drug, zanesljivejši in manj tvegan način oziroma kanal, svetujejo. Z nasedanjem takšnim klicem se izpostavijo tveganjem za kraje identitete, nenamenske uporabe njihovih osebnih podatkov in druge zlorabe, so posvarili. »Naši osnovni podatki so lahko prvi korak, ki ga lahko z metodami socialnega inženiringa nepridipravi izkoristijo za pridobivanje dodatnih podatkov, zato njihova izguba oziroma razkritje nepooblaščenim osebam ni nedolžna,« so poudarili.

Priporočamo