»Na mejnem prehodu proti Hrvaški sem čakal več kot eno uro, čeprav je bilo pred mano le nekaj deset avtomobilov. Policist si je vzel čas, dokumente je pregledoval deset minut,« se nam je pritožil bralec, čigar podatke hranimo v uredništvu. To je bilo v času, ko na sosednjem mejnem prehodu praktično ni bilo čakalnih dob. Vsi, ki se občasno zapeljete na oddih na Hrvaško, veste, da lahko včasih čakate zelo dolgo, včasih pa je mejni prehod prazen in policist le zamahne z roko, češ, peljite naprej. Pa naj bo to v covidnih ali »normalnih« časih.
Od česa so torej odvisne čakalne dobe na mejnih prehodih? Zakaj je na enem mejnem prehodu kolona avtomobilov dolga nekaj kilometrov, na sosednjem, ki je lahko čisto blizu (recimo Dragonja in Sečovlje v Istri), pa vrste praktično ni? Zakaj so iz Vinice v istem času poročali o večurnem čakanju, z Dragonje pa le o nekoliko povečanem prometu? Razlogov je več.
Letos je bil problem v hrvaškem sistemu za vnos potnikov na meji, ki ga uporabljajo njihovi policisti. S hrvaškega ministrstva za notranje zadeve so nam v petek povedali, da zdaj sistem odlično deluje. No, že v soboto so zaradi napake v sistemu zaprli belokranjski mejni prehod Žuniči. Drugi razlog je povsem subjektivne narave. Čakanje je lahko odvisno tudi od »dobre volje« policista oziroma policistov na mejnem prehodu, a tega nam uradno seveda ne bo potrdil nihče od odgovornih na policiji. So nam pa razložili, da letos enostavno ni nekega logičnega pravila. Gneča tako lahko nastane v soboto dopoldne ali pa v sredo popoldne.
»Julija in avgusta prav tako ni velikih razlik med dnevom in nočjo. Tudi med mejnimi prehodi ne. Lahko je na enem gneča, na drugem pa vse prazno. Veliko pa je odvisno tudi od potnikov. Ne razumem, da stojiš dve uri v koloni, ko pa prideš pred okence, šele začneš iskati dokumente po avtomobilu,« nam je dejal Viljem Toškan, vodja oddelka za meje na Policijski upravi Koper. Ob konicah policisti sami odpirajo dodatne pasove, vedno delajo vsi, če je treba, tudi komandirji in njihovi pomočniki, smo slišali iz vrst obmejnih policistov. Na istrske mejne prehode je letos poleti prišlo za četrtino več vozil kot lani, v zadnjem tednu julija in prvem avgusta je ta delež še precej višji. Na Dragonji so zabeležili 66 odstotkov več prihodov kot v enakem obdobju lani, kar pomeni 340.000 vozil v desetih dneh! Seveda nekaj več časa vzame tud preverjanje PCT-pogojev.
Naval na manjše prehode
Če združimo ta razmišljanja z izkušnjami lokalnega prebivalstva v slovenski Istri, ko so morali omejevati ceste zgolj na lokalni promet in groziti z 200-evrskimi kaznimi, da so se rešili kolon turistov s prikolicami, ki so iskali hitre obvoze skozi majhna istrska naselja, pridemo do še enega zaključka. »Ne, sploh nismo majhen in neobljuden mejni prehod. Veste, se zgodi, da se k nam pripelje kar naenkrat 200, 300 avtomobilov in potem se vse zabaše. Ali na naši ali pa na hrvaški strani, ni pravila,« nam je pred časom dejal obmejni policist na manj znanem mejnem prehodu Rakitovec v Istri. In zakaj? »Veste, kriv je Google. Potniki se na aplikaciji google zemljevidi pozanimajo, kje je najhitrejša pot. Aplikacija jim izračuna, da se na Dragonji čaka dve uri in da je najhitreje tukaj pri nas. Problem je v tem, da to svetuje vsem naenkrat. In potem se vsi naenkrat tudi odločijo, da se zapeljejo k nam,« je dejal policist.
In imel prav. Mejni prehod Rakitovec ima pozimi kakih 300 prehodov na mesec, letos julija pa kar 13.000. »Da, tujci se strogo držijo navigacije. Včasih jih pelje po cestah, ki za prikolice in avtodome sploh niso primerne, pogosto na te manjše mejne prehode,« je dejal Viljem Toškan. In kakšna je komunikacija s hrvaškimi kolegi? »Dnevna. Večkrat na dan. Seveda se usklajujemo, drugače ne gre,« je zatrdil sogovornik, ki kljub povedanemu svetuje, da izbirajte za pot kakšen dan med tednom, raje pozno ponoči kot dopoldne in, sploh za večje mejne prehode, upoštevajte informacije o razmerah na cesti.
Še huje v Beli krajini
Na vprašanje, zakaj smo bili na mejnih prehodih na območju Policijske uprave Novo mesto, zlasti na Vinici in v Metliki, letos priča kolonam, kakršnih domačini ne pomnijo, pomočnik komandirja postaje mejne policije Metlika Jože Bahor najprej odgovori s statistiko. Ta pravi, da je v najbolj obremenjenem vikendu med 30. julijem in 2. avgustom na mejnem prehodu Vinica mejo prečkalo 18.879 potnikov, kar je 62 odstotkov več kot v primerljivem lanskem vikendu, pri vstopu v državo je bilo potnikov 41 odstotkov več. Podobno je bilo na metliškem mejnem prehodu, kjer so beležili tudi bistveno več tovornih vozil. Še večji porast so zabeležili na prehodih za obmejni promet. Tako je, denimo, v Žuničih mejo na izstopu prestopilo kar še enkrat več potnikov kot lani, vstopilo pa jih je skoraj trikrat več.
Še posebej zanimiv je prav zadnji podatek zgornje statistike. Zakaj torej tolikšno povečanje prav na »majhnih« mejnih prehodih? Je to res mogoče pripisati navigaciji oziroma aplikaciji google zemljevidi? Policisti potnikov ne sprašujejo po razlogih, zakaj so izbrali točno določen mejni prehod. Kot pravi Bahor, je dejstvo, da so v preteklih letih mejne prehode za obmejni promet uporabljali predvsem potniki iz Slovenije, letos pa v strukturi potnikov zaznavajo tudi veliko potnikov iz držav EU, ki so prav tako upravičeni do prehajanja meje na teh prehodih. »Potniki se najverjetneje raje izognejo večjim mejnim prehodom, saj tam pričakujejo večje zastoje, ne preverjajo pa razmer na manjših prehodih. Tudi uporaba navigacijskih naprav z najkrajšo potjo potnike vodi do teh prehodov,« dodaja Bahor. »Na pretočnost seveda vpliva tudi infrastruktura na mejnem prehodu, saj ni mogoče vzpostaviti več stez, kot jih mejni prehod omogoča.«
Tudi pri njih opažajo, da potniki pridejo na mejo nepripravljeni in začnejo iskati dokumente šele, ko pridejo pred policista. »In taki primeri niso redki,« pove Bahor.
