Pred sejo komisije za peticije, človekove pravice in enake možnosti o uresničevanju ustavne pravice je sekretar ZDGNS Matjaž Juhart povedal, da bodo vložili zahtevek za opravičilo in odškodnino od države, in sicer zaradi prepovedi uporabe znakovnega jezika v šolah. V primeru, da jim država pri zahtevi za opravičilo in odškodnino ne bo prisluhnila, napovedujejo tožbo. Odškodnine za gluhe so že uvedli v več evropskih državah – na primer v Avstriji, Nemčiji, Irski in na Islandiji.

Matjaž Juhart je povedal, da od države pričakujejo odškodnino v obliki enkratnega zneska ali življenjske rente za vse, ki so bili zaradi prepovedi znakovnega jezika diskriminirani. V zvezi ocenjujejo, da je takšnih oseb od 300 do 500.

Prepovedali materni jezik

Usodne posledice za gluhe je povzročila odločitev milanskega kongresa učiteljev gluhih leta 1880, ko so
prepovedali uporabo znakovnega jezika v procesu izobraževanja gluhih otrok. S tem so gluho skupnost negativno zaznamovali in jo potisnili na rob preživetja.

Danes 83-letna Marija Möderndorfer, ki je pri sedmih letih začela hoditi v ljubljansko gluhonemnico, se tistih časov spomni takole: »Če smo včasih skrivoma malo kretali, nas je učitelj takoj udaril ali v nas vrgel kredo ali ključ. Tudi ravnilo. Kar koli je imel na mizi, je zalučal v nas. Bilo je hudo. Vedno smo komaj čakali, da bo odmor, da bomo šli ven. Otrokom so hoteli vzeti tisto njihovo pravo bitnost, pravico do sporazumevanja.«

Po mnenju Juharta se mora država opravičiti za jezikovni »genocid«. S tem ko je gluhim odvzela pravico do uporabe znakovnega jezika, je namreč povzročila, da so ena izmed najslabše izobraženih skupnosti. Opozarja tudi, da kljub vpisu slovenskega znakovnega jezika (SZJ) v ustavo pred dvema letoma država še vedno ni uredila sistemske skrbi za razvoj SZJ, kar povzroča velike težave pri izobraževanju gluhih otrok. Predmet SZJ namreč še vedno ni uveden v šolski kurikulum, kar pomeni, da gluhi učenci ne morejo pridobiti znanja o svojem jeziku v svojem jeziku; kljub delovni skupini, ki na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje rešuje to problematiko, generacije gluhih šolarjev ostajajo prikrajšane.

V Sloveniji je približno 1500 gluhih oseb, njihov materni jezik, torej slovenski znakovni jezik, pa šteje zgolj 25.000 kretenj. To pa je besedišče učenca v četrtem razredu osnovne šole.