Na podlagi zakonskih sprememb in nezavidljivih podatkov o nedovoljenih kampiranjih v njihovih občinah so se zgornjegorenjski župani na februarski seji odločili za višjo in poenoteno globo za prekrškarje. Ta bo, ko bodo vsi občinski sveti sprejeli spremenjene odloke, znašala 500 evrov na osebo. Do zdaj veljavne globe so bile namreč prenizke, da bi imele odvračalni učinek – pogosto so bile ob plačilu polovičke celo nižje od cene prenočevanja v urejenem kampu.
Kot so izpostavili župani, je namen zvišanja globe predvsem doseči generalno prevencijo, saj pričakujejo, da bo višja sankcija v kombinaciji z ustreznim obveščanjem javnosti ljudi učinkoviteje odvračala od tovrstnih prepovedanih načinov prenočevanja.
Medtem pa Sašo Hrovat, vodja naravovarstveno-nadzorne službe Javnega zavoda Triglavski narodni park (JZ TNP), opozarja na kolizijo, saj imajo na območju parka za tako kršitev predpisano kazen samo 100 evrov. »Če bo nekdo kampiral na črno in ga bo dobil naš nadzornik, bo plačal 50 evrov polovičke, če pa ga bo dobil redar, bo za polovičko plačal 250 evrov,« je navedel primer.
Če bosta nadzor nad nedovoljenim kampiranjem izvajala skupaj občinski redar in nadzornik TNP-ja, bo moral po Hrovatovih besedah globo izreči nadzornik. Vendar je ta bistveno nižja od te, ki bo začela veljati po sprejetju občinskih odlokov v občinah Biosfernega območja Julijske Alpe, na katerem sicer park leži. Če patrulja ne bo mešana, bo plačilo odvisno od tega, kdo bo prekrškarja dobil. Po njegovih besedah se zato lahko zgodi, da bo več kršitev na območju Triglavskega narodnega parka, saj bodo globe za kršitelje bolj ugodne. »Mi smo že prej opozarjali na to, da je treba posledično spremeniti tudi novelo zakona o ohranjanju narave in gotovo tudi zakona o TNP, da bodo kazni glede na potek kršitve enake,« je pojasnil.
Kampiranje na črno ni sprejemljivo ne za občane
ne za okolje
Vodja Medobčinskega inšpektorata in redarstva občin Jesenice, Gorje, Kranjska Gora in Žirovnica Gregor Jarkovič je opozoril, da pri tej tematiki operirajo z zelo veliko definicijami, denimo prenočevanje, kampiranje, vožnja v naravnem okolju. »Ne moremo vsega stlačiti v en koš,« je dejal in razložil, da je zakon o Triglavskem narodnem parku tako imenovani lex specialis, ki ima določene zahteve glede vzdrževanja reda, in v njem so te zahteve zelo natančno zapisane, ena izmed njih pa je tudi prepoved šotorjenja. Po Jarkovičevem mnenju obstaja dvom, ali bi po tem členu lahko kaznovali tudi avtodomarje.
»Vprašanje je, da bi morda tudi zakon o TNP sledil spremembam, ki so jih uvedle občine. Tudi v TNP se soočajo s težavo, ki ni malenkostna,« je dodal. Kot je dejal, so občine storile ta korak proti praksam tovrstnega neprimernega bivanja. Nedovoljeno prenočevanje se tudi letos že dogaja, ne še sicer v takem razmahu, kot ga pričakujejo v juliju in avgustu. A kot je povedal Jarkovič, želijo prekrškarjem sporočiti, da kampiranje na črno ni sprejemljivo ne za občane ne za okolje.