Nekateri zaposleni v policiji, ki sodelujejo z vodstvom policije, so v teh dneh prejeli dopis, da generalni direktor policije Anton Olaj s prvim junijem odhaja na dopust, ki bo trajal »do nadaljnjega«, in da ga bodo nadomeščali namestniki. Slednje je izredno nenavadno, saj morajo policisti tako kot vsi drugi zaposleni najaviti trajanje dopusta (torej njegov začetek in konec), Olaj pa na dopust, ki sovpada z vzpostavljanjem nove slovenske vlade, odhaja za nedefinirano obdobje. Neuradno je mogoče slišati, da se Olaj od svoje funkcije poslavlja in da je že pred volitvami sodelavcem dal vedeti, da v primeru menjave oblasti ne računa več na vodenje policije. Olajeva vdanost v usodo ne preseneča, saj je prvi generalni direktor, ki se je na čelo policije zavihtel neposredno iz politike.
Na čelo policije iz
ministrovega kabineta
Preden je prevzel vodenje policije, je bil državni sekretar notranjega ministra Aleša Hojsa (SDS), tudi njegovo vodenje policije pa je bilo prepoznavno usklajeno z željami in vizijo Hojsa in njegove SDS. Največja parlamentarna stranka Gibanje Svoboda je že v predvolilnem obdobju napovedala depolitizacijo policije, menjava vodstva policije pa bo bržkone ena izmed prvih kadrovskih potez nove vlade. Sploh če bo vodenje notranjega ministrstva prevzela nekdanja generalna direktorica policije Tatjana Bobnar, ki je bila ena izmed tistih zaposlenih, ki so bili pod tretjo Janševo vlado odstranjeni v Tacen, in ki je bila do Olajevih dejanj javno kritična med svojim pričanjem pred preiskovalno komisijo državnega zbora.
Čeprav je Olaj ves čas zatrjeval, da so razlogi za njegove poteze strokovne in ne politične narave, so pričanja pred preiskovalno komisijo državnega zbora v veliki meri potrjevala politični vpliv na policijo v času tretje Janševe vlade tako glede kadrovanja in odstranjevanja motečih kadrov kot konkretnih ravnanj policije, predvsem v zvezi s policijskimi posredovanji ob protivladnih protestih, odtekanjem informacij o hišnih preiskavah ...
Naveza Olaj-Hojs
O tesni povezavi med vrhom policije in ministrom Hojsom priča tudi bizaren incident z začetka maja, ko je notranji minister na omrežju twitter objavil elektronsko pošto Dnevnikovega novinarja z vprašanji, naslovljenimi na policijski sektor za odnose z javnostmi. Na policiji so nam šele po naši pritožbi na urad informacijske pooblaščenke odgovorili, da sektor za odnose z javnostmi ministra ni seznanil (in ga tudi sicer ne seznanja) z novinarskimi vprašanji, posredoval pa jih je tistim v policiji, ki sodelujejo pri pripravi odgovorov. Po naših informacijah je z novinarskimi vprašanji seznanjen tudi generalni direktor policije, ki naj bi po zakonu o organizaciji in delu v policiji ministra seznanjal o dogodkih, ki so pomembni za varnost države in varovanih oseb, večjih tragedijah, nesrečah ..., ne pa o novinarskih vprašanjih, ki so za ministra politično zanimiva.
Za pojasnila, od kod mu dostop do Dnevnikovih novinarskih vprašanj, ki smo jih naslovili na policijo, smo se obrnili tudi na Hojsa, ki je svojega nekdanjega sekretarja Olaja pokril z izgovorom, da je vprašanja »prejel iz vira v časopisni hiši Dnevnik«. Slednje na Dnevniku ocenjujemo kot zavajanje in sprenevedanje, saj je iz Hojsove objave razvidno, da gre za posnetek zaslona elektronske pošte. Slednjo je naš novinar naslovil zgolj na prejemnike v policiji.
