Franc Setnikar: Država bo morala najti rešitev za financiranje občinskih kanalizacij

Župan občine Dobrova - Polhov Gradec Franc Setnikar je opozoril, da so manjše občine iz osrednjega dela Slovenije prikrajšane pri pridobivanju sredstev za velike projekte, kot je gradnja kanalizacijskega omrežja. Ker v občini, ki jo vodi, nobena aglomeracija ne presega 2000 prebivalcev, ne morejo dobiti evropskega denarja, ampak morajo kanalizacijo graditi iz lastnega proračuna. Setnikar bo kandidiral tudi na letošnjih volitvah. Med drugim si želi do konca pripeljati gradnjo večnamenskega objekta.

Bile so odpravljene le posledice poplav. V letih 2014 in 2015 je bilo veliko narejenega, da ljudje lahko normalno živijo v teh krajih. Za poplavno varnost pa ni bilo narejenega še nič.

Naše stališče je jasno. Uredba, ki zadeva protipoplavne ukrepe, je bila sprejeta leta 2013. Reševanja poplavne varnosti naše občine in posledično jugozahodnega dela Ljubljane vodi ministrstvo za okolje in prostor oziroma direkcija za vode. Lani novembra je bilo potrjeno, da so evropska sredstva zagotovljena za izvedbo prve faze sprejete uredbe, nekaj jih mora zagotoviti še država. Potem ko se bodo začela izvajati dela iz prvega dela uredbe, se bo poplavna varnost tako Ljubljane kot naše občine izboljšala. Kolikor je nam poznano, pa ni še nobenega gradbenega dovoljenja. Želimo si, da se te stvari čim prej zgodijo.

Dobro sodelujemo, vendar se projekti, ki jih v zvezi s sprejetim državnim prostorskim načrtom poplavne varnosti vodijo oni in ne občina, ne realizirajo. Želimo si, da bi se stvari, ki so v tem projektu predvidene, čim prej zgodile. Ko bo prvi del uredbe izveden, bo poplavna varnost tako v naši občini kot v ljubljanski bistveno boljša. In ob vodah, kot so bile v letih 2010, 2012 in 2014, ne bomo več plavali, ne mi ne oni. Znano je, da je vrednost prve faze okoli 35 milijonov evrov, od tega nekaj več kot 28 milijonov iz evropskih sredstev, preostalo mora zagotoviti država. Te stvari bi se morale v naslednjih treh leti izvesti.

Poplavna varnost je velik problem, na katerega ves čas opozarjamo. Toda opozoril bi še na nekaj drugega. Kot razvita občina z ne prav gosto poseljenostjo smo prikrajšani. Kajti vsepovsod po Sloveniji se gradijo kanalizacije iz evropskih kohezijskih sredstev. Mi pa nimamo aglomeracije nad 2000 prebivalcev, zato ne moremo dobiti evropskih sredstev, ampak moramo kanalizacijo graditi iz občinskega proračuna. Država bo morala najti rešitev, da bomo tudi v takšnih občinah prišli do sredstev. Ne nazadnje smo vsi državljani Republike Slovenije in moramo biti enako obravnavani.

Smo v zaključku rekonstrukcije velike čistilne naprave v Polhovem Gradcu. Kanalizacijsko omrežje je tam zgrajeno. En del je funkcioniral že na staro čistilno napravo. Drugi del čaka že nekaj let, da bo rekonstrukcija končana in se bodo priključili še preostali. Tako bomo imeli večji del Polhovega Gradca pokrit. V Dobrovi je tudi čistilna naprava. Smo v fazi pridobivanja gradbenega dovoljenja za njeno povečanje, vrednost te investicije je ocenjena na tri milijone evrov. Manjše vasi niso priključene na kanalizacijo, a si želimo te stvari urediti.

Ne gre le za komunalno infrastrukturo. V minulih letih smo obnovili osnovni šoli v Polhovem Gradcu in Dobrovi in zgradili športni dvorani, pa še dve podružnični osnovni šoli smo obnovili. Gradimo ceste, vodovode, kanalizacijo, smo v zaključni fazi, da bodo vsa pokopališča opremljena z mrliškimi vežicami. V načrtu imamo tudi nekatere velike stvari.

V Dobrovi, kjer je sedež občine, nimamo primernega objekta za družbeno-oskrbno dejavnost, za kulturo, knjižnico. Zdaj smo v najetih prostorih, ki niti niso primerni za te stvari. Kupili smo zemljišča. V zaključni fazi je sprememba in dopolnitev občinskega prostorskega načrta, da bomo lahko ta objekt postavili. Načrtujemo gradnjo poslopja, v katerem bodo dejavnosti s področja zdravstva, knjižnica, kulturna dvorana in prostori občinske uprave. Kajti v stavbi, v kateri je občinska uprava danes, je tudi vrtec. Potem bi cela stavba pripadala vrtcu. Ta investicija bo vredna od 4,5 do pet milijonov evrov. Poleg tega pa sprememba občinskega prostorskega načrta zagotavlja, da bo eden od trgovcev lahko zgradil sodobno trgovino.

Spet smo pri tem, da smo v osrednjem delu Slovenije in med najrazvitejšimi občinami. Zato nimamo nobenih možnosti priti do sredstev, kajti ne izpolnimo pogojev, ki jih je postavila država. In to je treba povedati na glas.

Saj ravno zato imamo vsi enake težave. Kaj pa se gradi po teh občinah? Zelo malo. Vsi smo na istem. 27 občin iz naše regije si je izborilo, da nam pripada okoli 55 milijonov evrov. Od tega jih je vlada s sklepom vzela deset stran, ker za eno kanalizacijo iz kohezijskih sredstev ni izpolnila pogojev. In je ostalo le še 45 milijonov. Naši občini zdaj pripada 550.000 evrov. To so vsa sredstva do leta 2022. Potem je pa še razpis tako narejen, da je vprašanje, ali bomo lahko sploh to koristili.

V Polhovem Gradcu razvijamo turizem. Imamo gradbeno dovoljenje za obnovo objekta Pristava in gradnjo obvoznice. Celotna zadeva je vredna od 2,5 do tri milijone. Ocenjena vrednost za obnovo objekta Pristava je okrog 700.000 evrov. To spada k razvoju gospodarstva. Razpis pa je pripravljen tako, da teh sredstev ne moremo dobiti, ker so namenjena le za projekte v obrtnih conah.

Vizija razvoja občine je v smeri visoke kvalitete življenje. To pomeni, da mora biti zagotovljena infrastruktura. Ne nazadnje bo spremenjen prostorski načrt narejen tako, da bo dopuščal rahlo rast števila prebivalcev, kar občina lahko prenese.

Nekaj odstotkov. Ne gre za velike številke. Kam bi dali otroke v vrtcih in šolah, če bi v občino prišlo 5000 novih prebivalcev? Ko smo gradili šoli, je bil znesek, ki ga je prispevala država, manjši od davka. Torej država ni dala nič.