Včeraj opoldne se je v središče Ljubljane zgrnilo stotine traktorjev, ki so več ur blokirali promet na Celovški in Bleiweisovi cesti, od koder so nato vozila zavijala na Šubičevo in s hupanjem pred državnim zborom pozdravljala več tisoč zbranih kmetov na Trgu republike. Ti so ob robu neuspešnih pogajanj med vlado in kmetijskimi organizacijami protestirali že drugič v mesecu dni. Protest pod sloganom Dovolj je! je organiziral sindikat kmetov. Od vlade zahtevajo, naj nove okoljske zahteve ne presegajo realnih zmožnosti kmetovanja, naj se preuči in zmanjša območja Nature 2000, naj se kmetov ne obremenjuje z novimi davki, naj bodo ukrepi jasni in administrativno nezahtevni, naj se uredi zaščita najboljših kmetijskih zemljišč in zavrne uredba o rabi fitofarmacevtskih sredstev.

Opozorila glede prehranske varnosti

Prvi je za mikrofon prijel predsednik Sindikata kmetov Slovenije Anton Medved. »Ko kmet protestira, država že krvavi. Včeraj smo tukaj, ker želimo ohraniti svojo pravico do kmetovanja. Vlado ponovno opozarjamo, naj začne delati v dobrobit kmetijstva in poišče rešitve za kmeta in potrošnika,« je dvignil množico, ki je v rokah držala slovenske zastave in parole o pomembnosti kmeta in kmetijstva. »Ko pade kmetijstvo, pade država«, »Stop davčnim pritiskom na kmeta« in »Naši žulji, vaša hrana« smo lahko prebrali med drugim, zbrane pa so posebej dvignile besede predsednice Zveze slovenske podeželske mladine Anje Mager, ki je državljane pozvala, naj jih podprejo, saj je dostojno življenje stvar vseh. »Od kmetovanja nas živi malo, vedno manj, od kmetijstva živimo vsi,« je dejala. Zvrstila so se tudi opozorila, da v Sloveniji ne bo prehranske varnosti, če bo politika dopustila uveljavitev nesmiselnih ukrepov.

Med množico je bilo videti tako stare kot mlade, ki so bučno pozdravljali besede svojih predstavnikov, tudi kakšno orošeno oko je bilo opaziti, predvsem pa ni manjkalo kritičnih besed na račun aktualnega stanja. »Kar se dogaja, je katastrofa. Po letih intenzivnih pogovorov in pogajanj na mizi ni rezultatov. Vsaka stvar se reši za pogajalsko mizo, a ljudem pač na neki točki prekipi,« je občutke v vrvežu strnil 38-letni koroški kmet Matej Brezovnik, ki ima kmetijo z dvesto glavami živine. Kritičen je bil do poteka pogajanj z vlado, češ da je kompromis nemogoč, če pride nasprotna stran na pogajanje s stališči, ki so še dlje od zahtev kmetov. »Ne jemljejo nas resno,« je dejal in zavrnil očitke premierja Roberta Goloba, da so v ozadju protesta politični interesi opozicije. »Premierju sporočam, da ima slab spomin. Pod prejšnjo vlado sta potekala protesta v Slovenj Gradcu in Gornji Radgoni. Kmetje volimo različne stranke. Politika je imela dovolj časa, da bi zadeve rešila, pa jih ni.«

Pogrešajo dialog in strokovnost

Do politizacije zahtev kmetov je bila kritična tudi 35-letna Mateja iz Zveze slovenske podeželske mladine. »Človek enostavno ne ve, kaj bi na to rekel. Veliko je nevladnih organizacij, ki so popolnoma nestrankarske. Gre nam za vsebino, zadaj sta znanje in stroka, ki pa nista upoštevana.« Da v pogajanjih prevladuje monolog, zatajila pa je strokovnost, je povedal tudi doktor agronomije Primož Oražem, ki ima kmetijo na Blokah. »Naravo moramo varovati, ampak če zavod za varstvo narave in ministrstvo za naravne vire ne oddelata svojega, kot je treba, potem imamo slabe in neučinkovite okoljske ukrepe,« je izpostavil. Posebej kritičen je bil do predloga novele zakona o zaščiti živali, ki predvideva uvedbo pooblaščenih svetovalcev za zaščito živali, ki bi po opravljenem 40-urnem tečaju presojali primernost oskrbe živali na kmetijah. »S tem se razvrednoti veterinarska stroka in omogoči nevladnim organizacijam, da hodijo na dvorišče in nadzirajo stvari, ki niso v njihovi pristojnosti.«

Poleg opozoril o vedno več okoljskih omejitvah, ki po prepričanju kmetov otežujejo kmetovanje in nadaljnji razvoj kmetij, je bilo iz dogajanja razbrati, da se kmetje čutijo podcenjene in pogrešajo resen dialog. »Srčno upam, da bo politika prisluhnila in spregledala, da smo kmetje povezani bolj kot kadar koli zadnjih dvajset, trideset let. Česa takšnega, da se nas v glavni setveni sezoni v Ljubljani zbere več tisoč s traktorji iz vse Slovenije, še ni bilo. To nekaj pove,« je podčrtal Brezovnik. Če zahtev kmetov vlada ne bo uslišala, sledijo novi, zaostreni protesti, pa so danes že napovedali v sindikatu slovenskih kmetov. Odziv vlade pričakujejo takoj po prvomajskih praznikih.