Vaja, imenovana Miren let, je potekala po izmišljenem scenariju. »Scenarij vaje temelji na izmišljeni državi X, kjer so po spornih predsedniških volitvah izbruhnili množični protesti zaradi domnevnih volilnih nepravilnosti. Protesti so se hitro sprevrgli v nasilne nemire, varnostne razmere pa so se v kratkem času močno poslabšale. Po nekaterih informacijah so se protestnikom pridružile tudi posamezne vojaške enote, zaradi česar obstaja nevarnost vojaškega udara,« so predstavili na ministrstvu za zunanje in evropske zadeve.
Pri izvajanju vaje so se pretvarjali, da je zaradi zaostrenih razmer vse več odpovedanih letov, kopenske in pomorske povezave so prekinjene, obstaja pa tudi nevarnost skorajšnjega zaprtja zračnega prostora. Država je bila tako primorana izvesti evakuacijo. »Ključno vlogo pri usklajevanju evakuacije prevzame ministrstvo za zunanje in evropske zadeve, ki vzpostavi krizno koordinacijo z ministrstvom za obrambo, Slovensko vojsko, Slovensko obveščevalno-varnostno agencijo, ministrstvom za notranje zadeve ter Upravo Republike Slovenije za zaščito in reševanje. V skladu s scenarijem vaje Vlada Republike Slovenije odobri uporabo vojaških letal za evakuacijo. Pri zagotavljanju varnosti sodelujejo tudi pripadniki Slovenske vojske,« so dodali.
Evakuacija je zahteven proces
Udeleženci vaje so bili konzularni uslužbenci in uslužbenci slovenskih veleposlaništev. Ti so v jutranjih urah prispeli na zbirno mesto na ministrstvu za zunanje in evropske zadeve, kjer so prejeli nadomestne dokumente in se nato odpravili proti vojaškemu delu na letališču Brnik. »Tam so nas nato pospremili na vojaška letala, nas posedli na klopi in nato je letalo poletelo. Izkušnja leta z letalom spartan je kar neprijetna. Premiki so namreč izjemno sunkoviti, poleg tega pa nimaš pravega letalskega sedeža. Veliko udeležencev je zato bruhalo,« nam je zaupal eden izmed udeležencev.
Letala so nato pristala na varnem ozemlju, ki ga je predstavljalo vojaško letališče Cerklje ob Krki. Tam jih je sprejel minister za zunanje in evropske zadeve Tone Kajzer. »Ko nastopi kriza, ni časa za vzpostavljanje postopkov in iskanje rešitev. Zato je ključnega pomena, da smo pripravljeni vnaprej, da poznamo svoje naloge in da znamo delovati kot usklajena celota. Ta vaja je pomemben korak k temu, da bomo lahko ob dejanski nevarnosti ukrepali še hitreje, bolj usklajeno in učinkovitejše,« je poudaril minister Kajzer.
Evakuacija državljanov s kriznih območij je zahteven proces, ki vključuje številne organizacijske, logistične in varnostne vidike ter zahteva učinkovito usklajevanje vseh sodelujočih. Minister Kajzer se je zahvalil vsem, ki so sodelovali pri pripravi in izvedbi vaje, posebej konzularnim uslužbencem ter pripadnicam in pripadnikom Slovenske vojske in policije. »Konzularno delo je diplomacija v svoji najbolj neposredni obliki – pomoč našim ljudem takrat, ko jo najbolj potrebujejo. Naši konzularni uslužbenci po svetu vsak dan pomagajo slovenskim državljanom, v kriznih razmerah pa lahko njihovo delo pomeni tudi reševanje življenj. Za njihovo predanost, strokovnost in pripravljenost pomagati tudi v najzahtevnejših okoliščinah sem jim iskreno hvaležen,« je še povedal minister Kajzer.
Več novih pridobitev
Eden izmed razlogov za takšno vajo je bil tudi podoben dogodek evakuacije slovenskih državljanov z Bližnjega vzhoda, ki je potekal marca letos. Od takrat je ministrstvo vzpostavilo več pridobitev, ki naj bi še olajšale evakuacije državljanov s tveganih območij. Pri marčevski evakuaciji je namreč največ kritik letelo na slabo obveščenost državljanov pred evakuacijo in dolgo čakanje na letališčih.
»Med pomembnejšimi pridobitvami sta portal Varnost potovanj, ki državljanom zagotavlja informacije in priporočila za varno potovanje, ter aplikacija eLastovka, ki omogoča registracijo potovanj in neposredno prejemanje pomembnih obvestil, zlasti ob kriznih dogodkih v tujini,« so poudarili na ministrstvu.
Pomoč na voljo 24 ur na dan
»Na naših 62 diplomatskih predstavništvih in konzulatih ter v Ljubljani smo državljanom v nujnih primerih in kriznih dogodkih na voljo 24 ur na dan. Kljub temu poudarjamo, da so izrednega pomena dobra informiranost, zavedanje o nevarnostih ter preventivno ravnanje vseh, ki potujejo ali prebivajo v tujini. Reševanje slovenskih državljanov z Bližnjega vzhoda je pokazalo, kako pomembno delo opravljajo konzularni uslužbenci in diplomati doma in v tujini, pa naj gre za reševanje iz kriznih razmer, izgubljen potni list ali bolezensko stanje državljana. Zaradi tega smo lahko in bodimo ponosni na vse dosežke v zadnjih letih,« je ob zaključku vaje povedal vodja oddelka za konzularno krizno upravljanje Jan Mulec.
Na ministrstvu bodo v kratkem vzpostavili tudi nov situacijski center, ki bo omogočal učinkovitejše spremljanje kriznih razmer in hitrejše usklajevanje odzivanja. Skupno se je reševalne vaje udeležilo 120 udeležencev, od tega so jih 90 prepeljali s tremi leti letal spartan z Brnika na letališče Cerklje ob Krki.