Nazivi sodelujočih so povsem drugačni od tistih, ki so jih verjetno imeli v mislih, ko so bili še otroci. Po opisu del, ki jih opravljajo, med njimi najdemo zadolžene za zadolževanje, backend in samozavest, za dvom in lovljenje frekvenc, za semiotiko in harmonije, za frontend in enolončnice, za pisanje in parčkanje, za fotografsko in emocionalno podporo, za mišljevine, sofistiko in prečke … Delo direktorja opravlja Filip Dobranić, ki mu v opisu del in nalog piše: zadolžen za hekanje in <3.
Tridesetletni Lendavčan je končal študij filozofije in sociologije kulture ter se je po končanem šolanju zaposlil v marketinški agenciji kot digitalni strateg.
Kaj pomeni hekanje, si predstavljam, nekaj z računalniki, kaj pa je to <3?»Naj najprej povem, da sem le trenutni direktor. Tega menjamo na dve leti in nima neke dejanske individualne nadmoči. Imamo svet zavoda, ki vodi delovanje zavoda skupaj z vsemi delujočimi. Na delovnih vikendih se dogovarjamo in načrtujemo strategijo. Imamo tudi znanstveni svet, ki skrbi za naše znanstveno delovanje. Povezujemo se z univerzo in drugimi raziskovalnimi inštitucijami. Nazive imamo sicer hecne, vendar so veljavni in točni. Programerji imajo specifična imena glede na to, kaj programirajo. Hekanje pomeni, da sem odgovoren za programersko delo oziroma ga koordiniram in kdaj pa kdaj tudi sam kaj sprogramiram. Znak, po katerem me sprašujete, na internetu kot srce označuje ljubezen, prijaznost. Potrebna je pri javni komunikaciji, za katero sem zadolžen. Seveda ne sam, ko predstavljam ali predstavljamo inštitut, se za besede dogovorimo skupaj.«
Nastali med vstajami
Kaj je bil namen vaše ustanovitve, s čim se ukvarjate?»Nastali smo v času vstaj, ko je neki politični komentator na televiziji dejal, da vstaje nimajo vsebine. Zato smo postavili spletno stran in vprašali ljudi, kaj želijo. Odziv je bil velik, kar nam je dalo obilo dodatnega zanosa za delo, in leto kasneje smo se institucionalizirali v pravno osebo. Vse, kar počnemo, je v povezavi s politiko in procesi v družbi. Smo 'aktivisti', ki delamo konkretne kampanje za konkretne cilje. Skupaj z Društvom za zaščito živali smo se borili proti baterijski reji jajc, potem smo bili dejavni v zvezi z zakonodajo za intelektualno lastnino, proti žici na meji, v akciji Proti sovraštvu smo bili v širši koaliciji z drugimi aktivisti. Delamo tudi programsko opremo za boljšo demokracijo. Primer je parlameter, orodje za analizo dela v državnem zboru. Ta prav pride predvsem novinarjem. Zdaj nadgrajujemo sistem, ki bo omogočal komentiranje na spletu, ki ne bi bilo sovražno.«
Lahko navedete primer, kako bi to preprečili?»Zdaj v komentiranju pod članki eni ljudje napadajo druge. V sistemu, ki ga pripravljamo, ni avtorjev izjav. So le stališča, do katerih se lahko uporabniki opredelijo, ne morejo pa se medsebojno napadati. Kljub omejitvam bi s tem dobili neki presek javnega mnenja.«
Na kakšen način se financirate?»Na 'razpisih' smo dobili dva večja zneska, enega od Googlovega sklada DNI, drugega pa od ameriške fundacije NED. S prvim smo razvili parlameter za Slovenijo in Poljsko, z drugim pa še za Hrvaško in Bosno. Bilo je še nekaj manjših razpisov, preostanek sredstev zaslužimo na trgu s svojimi digitalnimi storitvami, delamo spletne podobe, aplikacije, za podjetja analiziramo podatke, predavamo, svetujemo. Dobili smo tudi nekaj malega donacij.«
Zaupajte nam kakšno zanimivo ugotovitev v zvezi z delom poslancev.»Analize v parlametru kažejo, da od vseh poslancev SDS ravno Janez Janša glasuje najbolj drugače kot preostali poslanci njegove stranke. Na drugi strani spektra imamo Janija Möderndorferja, ki se je po svojih glasovanjih že pred prestopom približeval SMC, ko se je stranki pridružil, pa se je večinskemu glasu približeval še hitreje. V prejšnjem sklicu je treba omeniti tudi Jožefa Horvata, ki je povedal daleč največ, pa tudi sicer največ pripomogel k statistiki NSi.«
Vedno več informacij nam je na voljo. Znamo izluščiti tisto, kar je pomembno in resnično?»Šolski sistem potrebuje več tovrstne vzgoje. Vedeti moramo, da se naša pozornost mnogokrat načrtno usmerja. Velikokrat neki pogovor nekdo strukturira. Na internetu imamo skupine ljudi, ki niso le motivirani z neko konkretno temo, ampak imajo druge, širše cilje. Na enem izmed svojih predavanj je znani ameriški desničarski provokator in politični komentator Ben Shapiro dejal, da ko se zaplete v pogovor z nekim liberalcem, je njegov edini cilj, da to osebo poniža v javnosti. Ker želi biti politično učinkovit, jo želi diskreditirati. Namerno so nesramni in žaljivi, s tem pa učinkovito sejejo dvom in sovraštvo.«
Odvisnost od informacij
Spletni ponudniki raznih vsebin se na različne načine potegujejo za čim večje število uporabnikov.»Poglejte primer youtuba, kjer si izbereš neko vsebino, youtube pa ti avtomatično predlaga naslednjo. Vsaka, ki sledi, je bolj radikalna od prejšnje. Ko recimo pogledaš neki mini dokumentarec, kako smo ugotovili, da je Zemlja okrogla, se po desetih videih že srečaš s filmčkom, ki govori, da je Zemlja ploščata. To se morda zdi ekstremen primer, vendar imam v svojem socialnem krogu v dveh korakih štiri ljudi, ki verjamejo, da je Zemlja res ploščata. Za to trditev imajo čudovite argumente, ki slonijo na nepoznavanju specifičnih podrobnosti. Na primer, njihovo vprašanje je, zakaj na nobeni fotografiji Zemlje iz vesolja ni zvezd. Odgovor se skriva v podrobnostih fizike o delovanju zaslonke na fotoaparatu in jaz poznam mogoče enega človeka, ki bi znal iz glave to razložiti.«
Internet, za katerega se je v začetnem obdobju pričakovalo, da bo informacijski rešitelj, sedaj postaja ravno nasprotno.»Odgovornost za predvajanje nesprejemljivih stvari na spletu imajo predvsem odgovorni, ki s tehnično možnostjo to omogočijo. Na primer predvajanje uboja ali smrti nekoga v živo. Odgovornost pa imamo tudi mi vsi, saj lahko nehamo financirati korporacije s tem, ko uporabljamo njihove storitve. Sem programer, ne ludist, ampak sveto verjamem, da je treba zapustiti neodgovorne, nevarne in škodljive korporacije, kot je Facebook.«
Facebook izkorišča naše zapise?»Ja, pa čeprav je izkoriščanje morda preblaga beseda. Ne gre toliko za 'priložnostno izkoriščanje', kot gre za načrtno manipulacijo z ljudmi, njihovimi čustvi, prodajo tehnologije za takšno manipulacijo, izpostavljanje 'moderatorjev' videoposnetkom umorov in posilstev in popolno nezainteresiranost za rešitve, ki bi kakor koli škodile oglaševalskemu stroju, ki Facebookovim šefom prinaša denar.«
Televizija nam pogosto ob osnovni sliki predvaja še neki tekst ali dodaten okvirček z vsebino. Vse bolj hrepenimo po informacijah. Tudi sam se večkrat zalotim, da želim nekaj pogledati na telefonu, in šele ko ga spet spravim v žep, ugotovim, da tistega, kar sem želel, nisem pogledal, ampak me je pritegnila neka druga zadeva.»Ključen mehanizem tukaj je odvisnost. Način, na katerega se navlečemo na te informacije, je enak tistemu, s katerim postanemo odvisni od iger na srečo. Gre za to, da imajo naši možgani to hibo, da če nagrada za neko dejanje ne pride v enakomernih intervalih, hočejo tega še več. Telefon pogledamo po desetkrat in samo enkrat vidimo nekaj, kar nam je všeč. Pri eksperimentu s podgano, ko ta pritiska na gumbek, da dobi hrano, bo ta normalno jedla, če bo ob vsakem pritisku dobila hrano. Če pa jo bo dobila le včasih, se bo hitro začela prenajedati. Na isti način se mi prenajedamo informacij, upajoč, da bo naslednja stvar, ki jo bomo prebrali, sladka.«
V kakšnem okolju si želite živeti?»Želim živeti v svetu, kjer je temperatura čim bolj podobna današnji, kjer ne le razumemo, ampak vzamemo zares, da planet ni neskončen. V svetu, kjer zrak ne smrdi tako, kot smrdi v večjih križiščih v Ljubljani. Želim si živeti v okolju, ki najprej poskrbi za svoje najšibkejše, tudi če to pomeni, da si kak menedžer ne more kupiti novega avtomobila. Želim si okolja, ki je spoštljivo, prijazno in odprto do vseh, pa naj bodo stari, mladi, ženske, moški, beli, modri, rdeči, oranžni. Želim si sveta, kjer bi se ljudje večkrat spomnili, da sovraštvo ni nič drugega kot pomanjkanje domišljije.«
