»Pravno pregledujemo vabilo skupaj tudi na ravni Evropske unije (...). Pogovarjamo se z državami, ki so vabljene, in v tem trenutku ne zapiramo vrat. Nismo pa takemu vabilu, ki je danes na mizi, naklonjeni,« je v odgovoru na poslanska vprašanja o morebitni pridružitvi Slovenije Odboru za mir povedala ministrica Fajon.
Kot je pojasnila, obstaja vrsta pravnih in političnih dilem, o katerih se trenutno pogovarjajo. Med drugim je poudarila, da mandat odbora ne omenja Gaze, da gre prek tega, kar je bilo dogovorjeno, in da je v nasprotju z resolucijo varnostnega sveta ZN o Gazi.
»Na ravni EU se izrisuje potreba, da se pogovorimo o tem, kakšen bo ta mandat,« je nadaljevala in dodala, da skupnega stališče EU do Odbora za mir v tem trenutku ni.
Rušenje Združenih narodov
Prav tako je dejala, da se marsikateri kritiki strinjajo, da bi lahko pri odboru šlo za rušenje ZN z vzpostavljanjem paralelne organizacije, kjer bo imel Trump zadnjo besedo o tem, kdo bo sedel v njej, kdo bo odšel iz nje in kdo bo prispeval zadnji, odločilni glas.
Ob tem je ponovila, da Slovenija ostaja zavezana miru v Gazi, da je podpirala mirovna prizadevanja ZDA in da si prizadeva, da bi se premirje v enklavi obdržalo. Hkrati je opozorila, da je Gaza vsak dan prizorišče novih napadov in grozljivih humanitarnih razmer.
Vzpostavitev Odbora za mir je predvidena v Trumpovem mirovnem načrtu za Gazo, a glede na osnutek ustanovne listine ne bo namenjen samo nadzoru razvoja in obnove povojne palestinske enklave, temveč tudi reševanju kriz po svetu. Člani odbora pa bodo morali plačati milijardo dolarjev, če bodo hoteli v njem ostati trajno.
Washington je k članstvu v odboru, ki bi mu predsedoval Trump, povabil številne voditelje. Mnogi odločitve o pridružitvi odboru še niso sprejeli, Francija pa je že nakazala, da se odboru najverjetneje ne bo pridružila.
