Fajon je v izjavi za medije opozorila, da trenutno obstaja več vprašanj kot odgovorov glede prihodnosti varnostne situacije na Bližnjem vzhodu in da ni mogoče predvideti, koliko dni bi znala ta vojna trajati.
Po njenih besedah so se zunanji ministri EU na današnjem izrednem zasedanju na daljavo strinjali, da je »nujno pozivanje k takojšnji deeskalaciji in k največji zadržanosti vseh vpletenih in k doslednemu spoštovanju obveznosti mednarodnega prava«.
»Po nekaterih informacijah iz regije obstaja pripravljenost trenutnega novega vodstva na pogovore tudi z ZDA. (...) Vsak napor, ki vodi k deeskalaciji v regiji, je ta trenutek izjemno ključen in kritičen, zato da ne pride do novih civilnih žrtev, do nove škode,« je povedala ministrica in dodala, da bo Slovenija še naprej podpirala iransko ljudstvo.
Izredno zasedanje pod vodstvom visoke zunanjepolitične predstavnice EU Kaje Kallas je bilo po navedbah Fajon v celoti namenjeno razmeram na Bližnjem vzhodu, sama pa je v imenu Slovenije »obsodila vojaško zaostrovanje, uporabo sile tako ZDA kot Izraela in povračilne ukrepe Irana po vsej regiji«. Zunanji ministri držav članic EU so sklenili, da bodo v kratkem sklicali tudi izredno zasedanje skupaj s kolegi zalivskih držav.
Na Bližnjem vzhodu je po besedah ministrice veliko število Slovenk in Slovencev. Zaradi trenutnega zaprtja zračnega prostora med državami članicami poteka redna koordinacija, »kako ljudem pomagati in jih varno tudi pripeljati do doma«.
Poudarila je, naj državljani, ki so v regiji, »sledijo potovalnim nasvetom, nasvetom agencij, letalskih družb in se zadržujejo na varnem«. Po njeni oceni je težko napovedati, kdaj bo zračni prostor v regiji odprt, evakuacije svojih državljanov pa ni napovedala še nobena članica unije.
V napadih na Iran, ki sta jih ZDA in Izrael sprožila v soboto zjutraj, je bil med drugim ubit iranski vrhovni vodja ajatola Ali Hamenej. Skupno naj bi v napadih umrlo okoli 40 visokih predstavnikov oblasti. Iran se je odzval s povračilnimi napadi na Izrael in zalivske države, ki gostijo ameriške vojake.
Dogajanje je sprožilo strah pred širšim konfliktom v regiji. V svetu so se odzvali z zaskrbljenostjo, številne letalske družbe so prekinile polete v regijo.
