Leta 2028 naj bi se javnofinančni primanjkljaj nato le rahlo znižal in dosegel 4,3 odstotka. Ob tem so v Bruslju navedli tudi, da je bil primanjkljaj lani pri 2,5 odstotka BDP.
Letos bosta k javnofinančnim prihodkom po navedbah komisije pomembno pozitivno prispevala spodbudna gospodarska rast in julija lani uveden prispevek za dolgotrajno oskrbo. Po drugi strani je negativen vpliv med drugim pričakovati zaradi izdatkov, namenjenih omilitvi posledic visokih cen energentov. Obenem naraščajo izdatki za socialne prejemke in plače zaposlenih v javnem sektorju.
Za leto 2027 v Bruslju pričakujejo negativen vpliv na javne finance zaradi še vedno povišanih prej omenjenih izdatkov in posledic dodatnih ukrepov. Kot so pojasnili, so izračun pripravili ob predpostavki potrditve ukrepov, kot so kapica na prispevke za socialno varnost, znižanje stopnje davka na dodano vrednost za osnovna živila in začasno znižanje tega davka za energente ter možnost hkratnega prejemanja polne plače in pokojnine.
Vsi tovrstni ukrepi, ki so del interventnega zakona za razvoj Slovenije, o katerem bodo volivci 6. decembra odločali na referendumu, bi po oceni Bruslja javnofinančni primanjkljaj v letu 2027 povečali za približno 1,2 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), kar je skladno z oceno fiskalnega sveta.
Kot so poudarili, napoved primanjkljaja za leto 2027 sicer zaznamuje precejšnja mera negotovosti. Primanjkljaj bi namreč lahko še povečali dodatni ukrepi za zmanjševanje energetske draginje, zmanjšali pa bi ga lahko morebitni ukrepi za zmanjšanje javnofinančnih izdatkov ali opustitev nekaterih načrtovanih ukrepov iz interventnega zakona.
Primanjkljaj v javnih financah naj bi torej tako leta 2027 kot 2028 presegel zgornjo dovoljeno mejo treh odstotkov BDP iz pakta stabilnosti in rasti. Še večji je pričakovani strukturni javnofinančni primanjkljaj, ki naj bi dosegel 5,7 oziroma 5,5 odstotka BDP.
Ministrstvo za finance medtem vztraja, da bo javnofinančni primanjkljaj tudi ob uveljavitvi interventnega zakona ob izvedbi nekaterih dodatnih ukrepov ostal znotraj predpisanih treh odstotkov BDP. To med drugim utemeljuje še s pričakovano višjo gospodarsko rastjo.
Javni dolg v deležu od BDP naj bi se po napovedi Evropske komisije letos glede na konec lanskega leta znižal za 0,6 odstotne točke na 64,5 odstotka. Leta 2027 naj bi se zvišal na 64,8 odstotka BDP, leta 2028 pa na 65,3 odstotka BDP.