Evropsko skupnost čakajo napeti meseci. Članice bodo morale začeti nabavljati zemeljski plin za zagotovitev strateških zalog. Moteni pretoki utekočinjenega zemeljskega plina – zlasti iz Katarja – izpostavljajo ranljivost Evrope, saj mora tekmovati z Azijo za omejene razpoložljive količine, ki se preprodajajo po bistveno višjih cenah kot pred napadom ZDA in Izraela na Iran in Libanon.
Po podatkih Združenja evropskih operaterjev plinske infrastrukture so zalogovniki zemeljskega plina v EU trenutno nekaj več kot 30-odstotno zapolnjeni, kar je komaj odstotek več kot pred mesecem dni. Najbolj izpraznjena so nizozemska, švedska in hrvaška skladišča. Slovenije ni na seznamu združenja, saj lastnih zmogljivosti nima. Najema jih v sosednjih državah.
Daleč od majske ciljne vrednosti
Odstotki bi morali biti že zdaj bistveno višji, če bi države skušale izpolniti vmesne ciljne vrednosti evropske komisije. Te določajo 46-odstotno zapolnjenost do 1. maja, 70-odstotno do 1. julija, najkasneje 1. novembra pa bi morala biti skladišča, v skladu z uredbo EU, 90-odstotno zapolnjena. Bruselj je to zakonsko obvezo sprejel po ruski invaziji na Ukrajino. Za zdaj jo je dosegla zgolj Portugalska, majski cilj sta izpolnili še Španija in Italija.
Tudi če bi premirje obstalo in bi se ponovno zagotovila brezpogojna prevoznost Hormuške ožine, bodo tržne napetosti in višje ravni cen vztrajale čez poletje in verjetno še dlje, opozarja portal Oil Price. »Ko bodo zaostanki odpravljeni, bo Evropa na že sicer zaostrenem svetovnem trgu postala vse bolj odvisna od alternativnih virov utekočinjenega zemeljskega plina,« pravi Ole Hansen, analitik pri Saxo Bank. »Kombinacija zapoznelih motenj, oportunistične preprodaje utekočinjenega zemeljskega plina in ugodnih vremenskih razmer je Evropi kupila čas – ne pa tudi varnosti.«
Da bi prišlo do resnične strukturne spremembe v oskrbi, bi moralo največje svetovno vozlišče za utekočinjeni zemeljski plin Ras Laffan na severu Katarja ponovno zagnati svoje proizvodne zmogljivosti. To pa se niti po najbolj optimističnem scenariju ne bo zgodilo pred septembrom.
V Sloveniji pomirjujoče napovedi
»Dobava zemeljskega plina v Slovenijo ostaja nemotena,« Dnevniku zagotavlja Geoplin. »Kljub zaostrenim razmeram na Bližnjem vzhodu ne zaznavamo motenj na dobavnih poteh, tveganja pa se trenutno odražajo predvsem v povečani volatilnosti cen.« Pri nabavi Geoplin sledi strategiji diverzifikacije virov. »Pomemben del portfelja predstavlja pogodba z alžirskim Sonatrachom, poleg tega pa vire dopolnjujemo z drugimi pogodbenimi in tržnimi nakupi,« so sporočili iz podjetja, ki ga vodi direktor Simon Urbancl.
V družbi Plinovodi zagotavljajo, da prenos plina na mejnih povezovalnih točkah slovenskega prenosnega sistema poteka brez posebnosti. »Ne zaznavamo nobenih obratovalnih motenj, vezanih na krizo v Perzijskem zalivu,« so pojasnili. Tudi Agencija RS za energijo ne razpolaga z informacijami, da bi bila naša oskrba letos ali v naslednji zimski sezoni (do konca marca 2027) motena ali ogrožena. »Navedeno potrjuje tudi simulacija združenja ENTSOG, ki jo je opravilo po naročilu evropske komisije in smo jo obravnavali v okviru koordinacijske skupine za plin,« poudari direktorica Duška Godina.
Kdaj bo začelo zmanjkovati kerozina?
Zaradi grozečega pomanjkanja kerozina se je v ponedeljek na tajnem sestanku sestal nemški svet za nacionalno varnost. Nemška letalska industrija sočasno že preigrava krizne scenarije. Morebitno pomanjkanje kerozina bi najprej povzročilo začasno prekinitev manj prometnih letov na kratke razdalje in hitrejšo razgradnjo starejših letal z večjo porabo goriva, je za Spiegel Online pojasnilo Nemško letalsko združenje (BDL).
Ljubljana ostala brez redne povezave z Bavarsko
Nekatere letalske družbe že krčijo storitve – vendar ne zaradi pomanjkanja goriva, temveč zaradi stroškovnih razlogov. Po podatkih Mednarodnega združenja zračnih prevoznikov (IATA) je kerozin prejšnji teden stal povprečno 198 dolarjev za sod, kar je več kot dvakrat več od povprečne lanske cene. Kerozin se je podražil bolj kot surova nafta ali dizel in je dražji kot po ruskem napadu na Ukrajino.
Nizozemska letalska družba KLM je na primer zaradi drastično višjih cen goriva že odpovedala 160 letov. Skandinavska letalska družba SAS je odpovedala več kot tisoč letov. Ryanair utegne pozno poleti črtati do desetine letov, če se oskrba s kerozinom do takrat ne normalizira, saj so nekatere linije nedobičkonosne.
Najbolj korenit varčevalni rez je izpeljala Lufthansa. Prizemljila je vseh 27 letal hčerinske družbe Cityline. Do oktobra bo odpovedanih 20.000 letov. Med prizadetimi letališči je tudi brniško, od koder je Cityline ponujal enajst povratnih letov do Münchna. Na Letališču Jožeta Pučnika Ljubljana sicer poudarjajo, da oskrba letal z letalskim gorivom poteka nemoteno. »Situacijo skrbno spremljamo in smo z dobaviteljem goriva Petrol v rednih stikih. Po trenutnih informacijah ni napovedanih morebitnih motenj v oskrbi z gorivom,« je Dnevniku odgovorila družba Fraport Slovenija. »Na podlagi razpoložljivih informacij vam lahko potrdimo, da pri dobavi letalskih goriv trenutno ne zaznavamo omejitev,« so dodali iz Petrola. »Dobave potekajo nemoteno, brez zamud, zaloge so na standardni ravni, ob tem pa na trgu zaznavamo tudi rahlo upadanje porabe.«