"Pri nas zelo velik delež emisij toplogrednih plinov nastane iz prometa in se bodo po predvidevanjih evropske komisije še povečevale, prav investicije v zmanjševanje teh emisij pa so najdražje," je povedal direktor vladne službe za podnebne spremembe Jernej Stritih pojasnjuje, zakaj bi morala Slovenija za dodatne podnebne ukrepe nameniti enega najvišjih deležev BDP med evropskimi državami. A Stritih opozarja, da tudi OECD že dve leti poudarja, da ena redkih možnosti za gospodarsko rast v razvitih državah, kot je Slovenija, ostaja vlaganje v zeleno rast, ki temelji na učinkovitosti in prihrankih. "Če prihranimo denar, ki ga danes drugim državam plačujemo za nafto in ga obrnemo v Sloveniji, je to lahko lep vir rasti delovnih mest in proizvodnje pri nas," pravi Stritih in navaja, da tudi v slovenskem gospodarstvu kljub krizi še vedno rastejo prav podjetja, ki so vključena v nizkoogljične strategije. "Od zvišanja emisijskih ciljev bo imel korist izvozni del slovenskega gospodarstva, pod udarom pa bo klasična energetika," pripoveduje.
Zmanjševanje stroškov s kohezijskimi sredstvi in ponori
Stritih se sicer zaveda, da bo Slovenija zaradi velikega dodatnega bremena "zelo težko zelo zagnana" pri podprtju strožjega cilja, vendar poudarja, da evropska komisija predvideva tudi prerazdeljevanje bremena s šibkejših vzhodnoevropskih držav na bogatejše zahodnoevropske države. Prve bi bogatejšim državam lahko prodajale odvečne emisijske kupone v evropski shemi trgovanja ETS, hkrati pa bi stroške potrebnih investicij lahko zmanjševale tudi s kandidiranjem za evropska kohezijska sredstva. Pri pripravi naslednje evropske proračunske perspektive se namreč razpravlja o vključevanju podnebnih ciljev v vse kohezijske projekte, za Slovenijo pa bi to po Stritihovih besedah pomenilo, da bi z evropskim denarjem lahko financirali prenovo železnic, javnega prevoza in energetsko prenovo javnih stavb.
Kot pravi Stritih, pa je problem za Slovenijo trgovanje z emisijskimi kuponi, saj jih vse porabimo zase in torej ne bo mogoče zaslužiti z njihovo prodajo. A hkrati poudarja, da bo poleg kohezijskih sredstev Slovenija stroške za doseganje emisijskih ciljev lahko zmanjševala tudi s ponori v gozdovih. Po njegovih besedah ima država glede na novembrski dogovor na mednarodni podnebni konferenci v južnoafriškem Durbanu možnost, da ji EU upošteva do 700.000 ton ponorov CO2, v pogajanjih pa lahko država poskuša doseči še več.
Brez sprememb lahko Kitajska povsod prehiti Evropo
Po Stritihovih besedah se emisije toplogrednih plinov v Evropi že več let znižujejo in so zaradi gospodarske krize od leta 2008 do danes še upadle, zato se je pokazalo, da že sprejeti cilj 20-odstotnega znižanja emisij toplogrednih plinov Evropa lahko doseže brez dodatnih ukrepov. Po drugi strani so se zaradi manjših emisij začeli pojavljati presežki emisijskih kuponov v trgovalni shemi ETS, medtem ko je cena ogljika na trgu padla tudi zaradi negotove prihodnosti kjotskega protokola. Zaradi nizkih cen ogljika, pravi Stritih, pa ne vlagamo dovolj v tehnološki razvoj in "lahko se zgodi, da bo Evropa konkurenčno zaostala za Kitajsko, ki je že postala vodilna proizvajalka vetrnih turbin in sončnih elektrarn in nas lahko pusti zadaj tudi pri drugih tehnologijah".
Da bi se cene emisijskih kuponov spet dvignile, želi EU zaostriti emisijske cilje, omenjena analiza evropske komisije, ki že kroži po Evropi, pa predvideva, da bi evropske države dosegle 25-odstotno znižanje emisij z domačini ukrepi, medtem ko bi dodatnih 5 odstotkov manj izpustov dosegli z investicijami v državah v razvoju. Pri tem bi domači ukrepi na evropski ravni zahtevali okoli 70 milijard evrov dodatnih sredstev do leta 2020, vendar pa bi zaradi njih v obdobju 2016-2020 vsako leto prihranili okoli 20 milijard evrov stroškov za gorivo, stroški nadzora onesnaženega zraka bi se do leta 2020 zmanjšali za 2,7 milijarde evrov, zaradi pozitivnih zdravstvenih učinkov in zmanjšane smrtnosti pa bi v Evropi na leto prihranili dodatnih 3,4 do 7,9 milijarde evrov. Danska kot trenutno predsedujoča Uniji želi, da bi okoljski ministri držav članic o zmanjševanju dovoljenih emisij razpravljali že 9. marca na Svetu EU in takrat morebiti tudi že dosegli dogovor.
Marca pa naj bi po Stritihovih besedah njegova služba za obravnavo na vladi pripravila tudi osnutek strategije prehoda v nizkoogljično družbo, ki je do konca februarja še v javni razpravi, in skupaj z njo še osnutek zakona o podnebnih spremembah, katerega tretjo verzijo je imela javnost možnost komentirati do 16. maja lani.
