Po neuradnih informacijah naj bi se Korošica proti koncu lanskega decembra odpravila v Turčijo zaradi estetskega posega, natančneje liposukcije. Za poseg v tujini se je menda odločila zaradi ugodnejše cene v primerjavi s Slovenijo, pri organizaciji poti in posega pa naj bi sodelovala tudi agencija. 

Po posegu naj bi se njeno zdravstveno stanje začelo slabšati, zapleti pa so se pojavili nekaj dni pozneje, ko je bila že nastanjena v hotelu. Zaradi vse slabšega stanja je morala na zdravljenje v bolnišnico, kjer pa je 2. januarja letos umrla. Obdukcija še ni bila opravljena, zato uradni vzrok smrti za zdaj ostaja neznan.

Na ministrstvu za zunanje in evropske zadeve so za časnik Večer potrdili, da je v Turčiji umrla slovenska državljanka, vendar zaradi varovanja osebnih podatkov niso mogli razkriti dodatnih podrobnosti o dogodku.

»UKC Ljubljana nima posebnih smernic glede odločanja za estetske posege v tujini oziroma bi lahko rekli, da jih odsvetujemo.«

V UKC Ljubljana vsako leto nekaj obravnav zapletov

V UKC Ljubljana vsako leto obravnavajo nekaj bolnikov z zapleti po estetskih posegih, opravljenih v tujini, s tem povezanih smrtnih primerov pa v zadnjih 15 letih ne pomnijo. »Pri zapletih po estetskih posegih, opravljenih v tujini, gre najpogosteje za vnetja in težave pri celjenju, odmiranje tkiv, redkeje krvavitve, saj se te običajno pojavijo v zgodnjem pooperativnem obdobju oziroma neposredno po posegu. Lahko nastopijo tudi težave zaradi kirurškega materiala ali vsadkov,« je za STA pojasnil vodja kliničnega oddelka za plastično, rekonstrukcijsko, estetsko kirurgijo in opekline v Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Ljubljana Klemen Rogelj.

Dodal je, da v primeru vnetij ni vedno mogoče zgolj ambulanto zdravljenje, ampak je potrebno tudi bolnišnično zdravljenje. Pogosto so potrebni dodatni kirurški posegi, zaradi potrebe po čiščenju vnetnih kolekcij in ran, lahko tudi odstranitve morebitnih mrtvin. Ker gre v teh primerih za stanja, ki brez ukrepanja in zdravljenja lahko pomenijo dodatno slabšanje splošnega zdravstvenega stanja in hujše zaplete, vključno s sepso in življenjsko ogroženostjo, so storitve večinoma nujne in kot take krite iz sredstev Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije.

Osebam, ki se odločajo za tovrstne posege v tujini, svetuje, da dobro razmislijo o tem, kako in kdo bo reševal morebitne zaplete in ali se bodo dnevno oziroma tedensko vozili 300 kilometrov daleč ali leteli z letalom na preglede. »UKC Ljubljana nima posebnih smernic glede odločanja za estetske posege v tujini oziroma bi lahko rekli, da jih odsvetujemo. Ne glede na to, ali gre za poseg v Sloveniji ali tujini, pa je vedno priporočeno pridobiti čim več informacij o ustanovi in usposobljenosti kirurga, ali ima primerno specializacijo in licenco za opravljanje tovrstnih posegov in ali ima znanje in možnosti reševanja morebitnih zapletov,« je še dejal Rogelj.

Priporočamo