Predlog interventnega zakona za razvoj Slovenije, ki ga je sprejela nova vladna koalicija, prinaša pomembne spremembe za normirance, samostojne podjetnike in mikro podjetja. Meja za izpolnjevanje kriterija polnega normiranca bi se z devetih mesecev oziroma 75 odstotkov delovnih ur obveznega zavarovanja znova skrajšala na pet mesecev, kar pomeni, da bo lahko precej več podjetnikov koristilo ugodnejšo davčno ureditev normiranega espeja.
Predlagatelji, poslanci strank NSi, SLS in Fokus ter Demokratov in Resnice, so v pojasnilih k predlogu zakona zapisali, da je določitev 9-mesečne meje krivična do zavezancev, ki opravljajo dejavnost v obsegu polnega normiranca in so bili zaradi objektivnih razlogov primorani pred koncem septembra prenehati opravljati dejavnost. »Posledica tega je, da so obravnavani kot tako imenovani popoldanski normiranci, kar pomeni veliko višjo obdavčitev,« so pojasnili.
Hkrati se spreminja tudi lestvica priznanih normiranih odhodkov. Pri prihodkih do 100.000 evrov bi se priznalo 80 odstotkov normiranih odhodkov, pri prihodkih od 100.000 do 120.000 evrov 70 odstotkov, od 120.000 do 150.000 evrov 40 odstotkov, nad 150.000 evri prihodkov pa normiranih odhodkov ne bi bilo več in bi moral podjetnik zapustiti sistem normiranstva. Do zdaj je bila meja za izstop iz sistema pri povprečno 120.000 evrih prihodkov v dveh zaporednih letih.
Predlagane spremembe pomenijo precejšnje razbremenitve. Kot primer: medtem ko normiranec z 80.000 evri letnih prihodkov danes plača približno 6400 evrov davka, bi po novem sistemu plačal le okoli 3200 evrov.
Ugodnejša ureditev tudi za popoldanske espeje
Pomembne spremembe se obetajo tudi za popoldanske normirance, torej podjetnike, ki so polno zavarovani drugje. Za popoldanske podjetnike oziroma vse tiste, ki ne bi izpolnili pogoja za polni espe, bi davčna osnova do 50.000 evrov prihodkov znašala 20 odstotkov prihodkov, med 50.000 in 70.000 evri prihodkov bi znašala 30 odstotkov prihodkov, nad 70.000 evri pa bi se kot davčna osnova šteli celotni prihodki, podjetnik pa bi moral zapustiti sistem normiranstva. Do zdaj je bila meja za popoldanske normirance precej nižja, saj je znašala 50.000 evrov povprečnih prihodkov v dveh zaporednih letih.
Davčna stopnja bi bila enotnih 20 odstotkov za vse normirance (v praksi to pomeni približno štiriodstotno efektivno obdavčitev prihodkov). S tem se ukinja progresija, ki jo je uvedel zakon o pravici do zimskega regresa ter prenovi ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov (ZPZR). Oseba, ki ni želela biti imenovana in se ukvarja z oddajanjem nepremičnin v kratkoročni najem, je za Dnevnik ocenila, da bo z novo, neprogesivno lestvico pri letnem dohodku približno 34.000 evrov prihranila okoli 170 evrov na mesec.
Po tem predlogu bi se zvišale tudi meje za izstop iz sistema normiranih odhodkov, in sicer s 60.000 na 150.000 evrov za polne normirance, s 30.000 na 70.000 evrov za popoldanske normirance, s 45.000 na 110.000 evrov za zavezance, ki so bili v zadnjih dveh letih tako polni kot popoldanski normiranci, in s 60.000 na 150.000 evrov za nosilca in drugega člana kmečkega gospodinjstva. Ob tem bi se odpravila omejitev ponovnega vstopa v sistem za tiste, ki so že imeli normirani espe in ga zaprli.
Nove oblike espejev
Predlog interventnega zakona uvaja tudi novo obliko samostojnega opravljanja dejavnosti za tiste z nižjimi prihodki. Kategorija mikro s.p. bi zajemala samozaposlene in kmete s prihodki do višine bruto minimalne plače (trenutno približno 18.000 evrov na leto). Zavarovalna osnova bi se za te zavezance namesto sedanjih 60 odstotkov povprečne plače določila pri 45 odstotkih minimalne plače. V praksi to pomeni, da bi namesto dosedanjih okoli 650 evrov mesečnih prispevkov plačevali le okoli 250 evrov.
Interventni zakon ukinja tudi prispevek za dolgotrajno oskrbo v višini enega odstotka za popoldanske espeje, dopolnilne dejavnosti na kmetijah, sobodajalce in upokojence. V utemeljitvi so predlagatelji zapisali, da popoldanski podjetniki ta prispevek v večini primerov že plačujejo iz naslova rednega delovnega razmerja in zanj nimajo nobenih dodatnih pravic.
Zakon predvideva, da bi nova pravila veljala že za leto 2026. Čeprav ga je DZ že sprejel, pa je njegova uveljavitev trenutno zamrznjena zaradi zbiranja podpisov za zakonodajni referendum.
Poenostavitve za podjetnike in normirance, podporo malim podjetjem, obrtnikom in mladim podjetnikom ter mladim kmetom obljublja tudi nova koalicijska pogodba. V njej je predvidena uvedba sistema pavšalne obdavčitve za izbrane panoge, ki bi bila ob ohranitvi obstoječih espejev in družb z omejeno odgovornostjo mogoča do 350.000 evrov letnih prihodkov. Popoldanski espeji bi se preoblikovali v enoten sistem dopolnilne dejavnosti, vključno z dopolnilno kmetijsko dejavnostjo. Predvidena je tudi uvedba novih podjetniških statusov, vključno s študentskim espejem in možnostjo normiranega espeja za upokojence.
Sindikati: Zniževanje prispevkov za espeje je prekarizacija
V delodajalskih organizacijah pravijo, da so razbremenitve za samostojne podjetnike pomemben premik v smeri bolj spodbudnega in predvidljivega okolja. V sindikatih pa zniževanju prispevkov za samostojne podjetnike nasprotujejo. Po njihovem mnenju bi to vodilo v še več prekarnih oblik dela in navideznih zaposlitev, hkrati pa bi se zaradi manj prilivov v socialne blagajne znižale pravice iz zdravstva in pokojninskega zavarovanja.
»Na prvi pogled se sliši všečno: manj prispevkov, manj obremenitev. Toda vprašanje je, kdo bo potem plačal za pokojnine, bolniške, zdravstvo in socialno varnost. Če se prispevki znižujejo brez jasnega nadomestila, nastane luknja. In ko nastane luknja v pokojninski ali zdravstveni blagajni, država običajno naredi eno od treh stvari: zniža pravice, podaljša čakalne dobe ali pritisne na zaposlene,« pravijo na Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS). Po njihovih besedah je še posebno nevarno spodbujanje modelov samozaposlitve. »To pomeni manj dopusta, manj varnosti, manj bolniške zaščite, manj pravic in lažjo prekinitev sodelovanja. To ni razvoj. To je prekarizacija!« opozarjajo v ZSSS.