Tega pa je že zelo dolgo, ko se je vsake toliko na ministrstvu začel pogovor o tem, koliko Slovencev živi in dela v Bruslju ali Luksemburgu ter kako je poskrbljeno za šolanje njihovih otrok. Seveda vedno le takrat, ko so se pojavile kakšne težave ali neprijetnosti. V zadnjih nekaj letih moje zaposlitve na ministrstvu za izobraževanje pa sem večkrat predstavljala Slovenijo v različnih delovnih skupinah v Bruslju in takrat sem sistem Evropskih šol (EŠ) začela pobliže spoznavati. Seveda pa si takrat nisem predstavljala, kako zelo kompleksen sistem izobraževanja je to.
Zdaj ste ravnateljica Evropske šole Ljubljana. Kdaj je bila ustanovljena in kaj je bil razlog za to?Evropska šola Ljubljana je bila ustanovljena leta 2018 in šolsko leto 2018/19 je bilo prvo, ko se je v šoli izobraževalo 10 učencev, danes jih je že 122. Vedno s ponosom povem, da smo javna šola, ustanovila nas je Vlada RS, predvsem za izobraževanje otrok tistih, ki so zaposleni v institucijah Evropske unije. V Ljubljani je namreč sedež agencije ACER, ki ima danes že več kot 150 zaposlenih. Za njihove otroke je izjemnega pomena, da se izobražujejo v materinščini v šoli, ki izvaja enak program kot vse EŠ. To zanje pomeni, da če njihovi starši zamenjajo delovno mesto in se preselijo v drugo državo, lahko tam nadaljujejo v naslednjem letniku v istem programu in istem jeziku.
Omenili ste materinščino in jezike – na vaši spletni strani je mogoče prebrati, da sta najpomembnejši značilnosti vaše šole večjezičnost in večkulturnost. Kaj to pravzaprav pomeni?Sistem EŠ izjemno velik poudarek namenja maternim jezikom na eni strani, na drugi pa sposobnosti sporazumevanja v tujih jezikih. Tako radi rečemo, da pouk izvajamo v različnih jezikovnih sekcijah. V večjih EŠ imajo pouk v veliko jezikovnih sekcijah. V Frankfurtu, recimo, kjer je pomočnica direktorja Slovenka Anastazija Avsec, v kar petih, pri nas v Ljubljani pa v dveh, in sicer v slovenski in angleški sekciji. To pomeni, da ves program izvajamo vzporedno v dveh jezikih, slovenskem in angleškem. Poleg tega moramo za vse učence, katerih starši so zaposleni v evropskih institucijah, organizirati pouk materinščine. Če ti otroci nimajo svoje lastne sekcije, jih imenujemo SWALS (Students Without A Language Section) in so vključeni v angleško jezikovno sekcijo, namesto angleščine kot predmeta pa imajo svoj materni jezik. Tako v Evropski šoli Ljubljana trenutno kot materinščino izvajamo nemščino, francoščino, španščino, madžarščino in litovščino, do nedavnega smo tudi grščino. Hkrati pa se vsi učenci že v prvem letniku primarne stopnje začnejo učiti prvi tuji jezik, v prvem letniku sekundarne stopnje pa drugi tuji jezik.
Pravite, da je pouk organiziran na primarni stopnji, sekundarni stopnji… Program Evropske šole Ljubljana torej ni razdeljen na osnovno in srednjo šolo, tako kot smo vajeni v Sloveniji?Čeprav smo javna šola, smo v tem pogledu precej drugačni. Program Evropske šole Ljubljana je sestavljen iz dveh let predšolske stopnje, kamor se lahko vpišejo otroci v letu, ko dopolnijo štiri leta. Pri šestih letih vstopijo v primarno stopnjo, ki traja pet let. Sledi sedem let sekundarne stopnje, program pa se zaključi z evropsko maturo. Tudi ocenjevanje in spričevalo sta pri nas nekoliko drugačni. Učenci so na celotni primarni stopnji ocenjevani le opisno, prve ocene v obliki črk od A do FX se pojavijo šele na sekundarni stopnji, številčne ocene pa šele od četrtega letnika sekundarne stopnje.
Ko je učenec enkrat vpisan v Evropsko šolo Ljubljana, iz stopnje v stopnjo ob pozitivnem zaključku predhodnega letnika zgolj prehaja, ni posebnega vmesnega vpisnega postopka kot na primer v drugih javnih šolah na prehodu med osnovno in srednjo šolo. To pomeni, da je teoretično učenec pri nas lahko 14 let, vstopi, ko je star štiri leta, in pri osemnajstih opravi maturo. S tem je lahko učencu in staršem prihranjen marsikateri stres ob zbiranju točk in izbiranju srednje šole.
Vrniva se k večjezičnosti in večkulturnosti. Kako je to videti v vsakdanjem življenju šole?V slovenski jezikovni sekciji so večinoma vpisani učenci, katerih materinščina oziroma njihov dominantni jezik je slovenščina, v angleški jezikovni sekciji pa so otroci, ki prihajajo z vseh delov sveta. Učencev, ki bi prihajali iz angleško govorečih držav, je zelo malo, angleščina za skoraj nobenega od njih ni materni jezik, kar pomeni, da je njihovo znanje angleščine ob prihodu v našo šolo na zelo različnih stopnjah, hkrati imajo zelo različna kulturna ozadja. Če v četrti razred primarne stopnje pride otrok, ki ne zna nič angleško, je pač temu treba prilagoditi pouk. Malo z diferenciacijo, ki je mogoča predvsem zato, ker je v naših razredih manj otrok kot v klasičnih slovenskih šolah, malo pa z jezikovno podporo, ki jo ponudimo v takem primeru. Po drugi strani pa se na naših hodnikih lahko sliši tudi mandarinščino ali afrikaans, da obilice evropskih jezikov sploh ne omenjam.
Med učenci je očitno zaznati res pisano druščino različnih jezikov, kaj pa med učitelji?Ker imamo slovensko in angleško jezikovno sekcijo, je največ učiteljev domačih govorcev teh dveh jezikov, angleški seveda za angleško sekcijo in slovenski za slovensko. Naši učitelji morajo namreč po predpisih sistema EŠ izpolnjevati dva pogoja: da imajo ustrezno izobrazbo in da so domači govorci učnega jezika. To pomeni, da so tudi učitelji nemščine, francoščine, italijanščine in španščine domači govorci teh jezikov. Tako tudi naši učitelji prihajajo pravzaprav z različnih delov sveta – iz Kanade, Avstralije, Argentine, Nemčije, Francije…
Kako pa se vi sporazumevate med seboj, kako potekajo sestanki?Angleščina je naš najmanjši skupni imenovalec, učitelji se med seboj sporazumevamo v angleščini. Vsi tisti učitelji, ki niso domači govorci angleškega jezika, morajo dokazati, da je raven njihove angleščine vsaj B2, kar je višja raven angleščine na slovenski maturi. Tudi sama sem morala opraviti izpit pred skoraj štirimi leti, danes pa mi včasih prej na misel pride angleški kot slovenski izraz za kakšno stvar. Pa se še vedno kdaj zgodi, da morajo biti naši učitelji v angleški sekciji malce potrpežljivi z mano…
Ker ste zelo mlada šola, trenutno teče četrto leto vašega obstoja, kako in s čim lahko jamčite kakovost izobraževanja?Res je, v primerjavi z drugimi slovenskimi javnimi šolami smo mladi. Vendar sistem EŠ z različnimi mehanizmi zelo dobro skrbi za ohranjanje kvalitete, saj je ne nazadnje zelo pomembno, da vsi učenci, ki so vključeni v Evropske šole, in danes jih je več kot 35.000, dosegajo primerljivo visok akademsko raven. Temu so namenjeni akreditacijski postopki.
Vsaka država, ki bi želela imeti akreditirano Evropsko šolo, mora najprej pri svetu guvernerjev vložiti dokument, ki se imenuje File of interest. Po odobritvi tega sledi Dossier of conformity, v katerem država podrobneje pojasni, kako bo izvajala program – v koliko in katerih jezikovnih sekcijah, ali bo izvajala vse tri ravni izobraževanja in podobno. Po potrditvi tega dokumenta lahko začne izvajati program, zelo kmalu po začetku pa na šolo prispe dvočlanska ekipa inšpektorjev sistema EŠ. V našem primeru sta danska inšpektorica in portugalski inšpektor prišla 4. septembra 2018, štiri dni po slovesnosti ob odprtju. V akreditacijskem postopku govorita z vsemi deležniki, starši, učenci, učitelji, vodstvom, predstavniki agencije, pregledata vpisne postopke, razmestitve v jezikovne sekcije, kompetence učiteljev… Ta postopek je treba ponavljati na tri leta, lani smo zelo uspešno prestali že prvo ponovno akreditacijo.
Če bi želela vpisati svojega otroka v Evropsko šolo Ljubljana, kaj bi morala storiti?Pravzaprav nič posebnega. Tako kot vse slovenske javne šole imamo tudi mi vpis v februarju. Letos bomo žal zaradi epidemioloških razmer ponovno organizirali informativne dneve na daljavo. Ko prejmemo vpisni list, otroka glede na materinščino najprej razvrstimo v jezikovno sekcijo, potem pa izdamo odločbo o vpisu. Če podpišete še pogodbo o izobraževanju, se vidimo 1. septembra.
