Sodišče v Strasbourgu je odločalo o pritožbi trojice državljanov BiH, ki jim na podlagi slovenske zakonodaje, sprejete po sodbi ESČP iz leta 2014 v zadevi Ališić, ni uspelo doseči izplačila stare devizne vloge svojega pravnega prednika, deponirane v sarajevski podružnici Ljubljanske banke (LB).
Terjatev je bila namreč prenesena na privatizacijski račun, ki ga je upravljala Agencija za privatizacijo Federacije Bosne in Hercegovine.
Sodišče je ugotovilo, da Slovenija ni odgovorna za te t. i. stare devizne vloge, saj je bil prenos v skladu z zakonodajo BiH izveden brez sodelovanja LB.
Po mnenju sodišča tudi ni bilo dokazano, da bi bila Slovenija odgovorna za pomanjkljivosti v ureditvi in upravljanju privatizacijskega sistema v BiH ali za dejstvo, da je bil prenos terjatev izveden brez soglasja varčevalcev.
Sodišče je opozorilo, da so bila ta vprašanja temeljito obravnavana v slovenskih postopkih, v katerih so pravni prednik pritožnikov, nato pa tudi pritožniki sami lahko polno sodelovali. Odločitve slovenskih organov, ki so zavrnili njihov zahtevek, so bile po mnenju sodišča ustrezno utemeljene.
Sodišče je tokrat prvič odločalo o primeru deviznih vlog, ki so bile s podružnice Ljubljanske banke v Sarajevu prenesene na privatizacijske račune v Federaciji BiH in so jim slovenski organi zavračali poplačila iz sklada za nasledstvo.
Tega je Slovenija ustanovila po pilotni sodbi ESČP v zadevi Ališić iz leta 2014, ki je odgovornost za poplačilo neprenesenih vlog v podružnicah Ljubljanske banke v Zagrebu in Sarajevu naložila Sloveniji, čeprav je ta vztrajala, da bi moralo biti to vprašanje del reševanja nasledstvenih vprašanj.
Na sklad so upravičenci vlagali zahtevke za verifikacijo svojih neizplačanih starih deviznih vlog. Leta 2015 je Slovenija sprejela tudi poseben zakon za izvršitev sodbe, ki je uredil pogoje in postopek uveljavljanja pravic teh oseb.
Rok za vlaganje zahtevkov v sklad se je iztekel konec leta 2017, izplačila, ki jih je izvedel, pa znašajo približno 302 milijona evrov.
