Ljubljanski Onkološki inštitut še naprej poka po šivih, opozarjajo v vrstah bolnikov z rakom. Še pred kratkim je kazalo, da bosta razmere olajšali nadzidava in novogradnja na obstoječi lokaciji na Zaloški. Projekt, ki so ga tako v organizacijah bolnikov kot bolnišnici izpostavljali kot nujo, je jeseni nenadoma padel v vodo. V uradu za investicije v zdravstvo, ki deluje pod okriljem zdravstvenega resorja, so zavrnili vse ponudbe. Čeprav ostaja na mizi dolgoročna rešitev na drugi lokaciji, v vrstah bolnikov opozarjajo, da je nujno tudi zgodnejše ukrepanje. Pritrjuje jim kirurg Erik Brecelj, ki ocenjuje, da bodo posledice odlašanja zelo hude.
Nadgradnja stavbe H in gradnja stolpiča sta bili načrtovani že dolgo pred letošnjim dogajanjem, je spomnil Brecelj. To bi omogočilo premišljeno pripravo prostora na nov Onkološki inštitut na drugi lokaciji, je dodal, ko bi se inštitut tja preselil, pa bi se lahko na njegovo trenutno lokacijo razširil UKC Ljubljana. Ne nazadnje je bil za dela na obstoječi lokaciji na voljo tudi denar, je opozoril Brecelj. »Vse drugo je tiščanje glave v pesek in nas pelje v stanje, ko ne bomo imeli dovolj prostora in pogojev za zdravljenje bolnikov. Če bodo čakali le na inštitut na novi lokaciji, bo to trajalo predolgo. V vmesnem času si bomo prostore verjetno prisiljeni urediti v zabojnikih ali šotorih,« je kritičen Brecelj.
Vlada mora bolnikom, če se je tako odločila, odkrito povedati, da dodatnih prostorov na obstoječi lokaciji ne bo, je dodal kirurg Erik Brecelj. »Dejstvo je, da bo to vplivalo na dostopnost zdravljenja. Sam vem samo, da tako ne gre. Rak ne čaka,« je posvaril pred podaljševanjem čakanja na obravnave. Ob povečevanju števila bolnikov in napredku pri zdravljenju bo prostorska stiska le še večja, je napovedal Brecelj, ki je bil v mandatu vlade Roberta Goloba na čelu strateškega sveta za zdravstvo. Odlašanje pri zagotavljanju dodatnega prostora na obstoječi lokaciji Onkološkega inštituta vidi kot igranje z usodo bolnikov.
Utemeljitve: od spremembe prioritet do razmer v svetu
Na ministrstvu za zdravje so se v vlogi naročnika sklicevali na spremembo prioritet in tudi na geostrateške razmere ter s tem povezane rasti cen energentov, gradbenih materialov in življenjskih stroškov. Hkrati so ocenili, da do končne odločitve o novi lokaciji bolnišnice ni utemeljeno vlagati denarja v širitev na obstoječi. Dolgoročna selitev Onkološkega inštituta na drugo lokacijo je bila napovedana že pred zaključkom naročila z zavrnitvijo vseh ponudb (kandidati so bili VG5, CGP, Makro 5 gradnje, Kolektor Koling in Gitri), a so se zdravstvene oblasti še do pred kratkim strinjale tudi z urejanjem rešitve za vmesno obdobje.
Zapletov in zamud pri tem projektu ni manjkalo že v mandatu vlade Roberta Goloba: spomladi 2025 so na ministrstvu za zdravje ocenjevali, da se bodo lahko dela začela še isto leto. Kot lokacijo, kjer bi lahko dolgoročno zgradili novi Onkološki inštitut in druge stavbe, so takrat v zdravstvu neuradno omenjali Litijsko cesto.
»Pozdravljam iskanje dolgoročne rešitve, a je potrebna tudi kratkoročna oziroma srednjeročna,« se je na dogajanje odzvala Kristina Modic, predsednica združenja organizacij bolnikov z rakom Onko net. Sklicevanje na geostrateško situacijo za bolnike ni sprejemljivo, je poudarila. »Stanje je nevzdržno, prostorov za obravnavo bolnikov v ambulantah ni dovolj. Bolniki tudi dobro vedo, kako je, ko ne morejo biti hospitalizirani na oddelku, kamor spadajo,« je poudarila. Da nadgradnja in novogradnja na obstoječi lokaciji ne bosta rešili vseh težav, so se vseskozi zavedali, je dodala, a se hkrati ni dobro zanašati le na dolgoročno rešitev. Prostorska stiska vpliva tudi na zaposlene, je opozorila sogovornica. Urejanje primernejših pogojev je lahko ne nazadnje pomembno z vidika spodbujanja osebja, da ostane na Onkološkem inštitutu, ugotavlja.
Večletna opozorila, tudi glede zaostankov
V svetu Onkološkega inštituta so se s trenutnimi prostorskimi razmerami seznanili 21. oktobra, je mogoče razbrati iz zapisa na spletni strani bolnišnice. Pomanjkanje ustreznih prostorov postaja vse večji izziv, so izpostavili v bolnišnici. Dolgoročno reševanje prostorskih potreb je nujno za prihodnji razvoj onkološke dejavnosti ter za zagotavljanje ustreznih pogojev za obravnavo bolnikov in delo zaposlenih, so dodali. Zapis, ki so ga objavili po seji sveta, je omenjal pojasnila državnih organov o preučevanju možnosti za prostorsko širitev na drugi lokaciji. Kakšni so trenutni načrti glede reševanja prostorske stiske Onkološkega inštituta, nam z ministrstva za zdravje do konca redakcije niso sporočili. Zakonska predloga, ki bosta vplivala na tempo investicij v zdravstvu, a ne prinašata dokončnih odgovorov o tem, bo državnozborski odbor za zdravje obravnaval danes.
Opozorila, da je Onkološki inštitut pretesen, niso od včeraj. Bolniki za zdaj niso ogroženi, vendar lahko zaradi pomanjkanja prostorov to postanejo, je vodstvo Onkološkega inštituta svarilo jeseni 2024. V organizacijah bolnikov z rakom so takrat izpostavljali zaostanke pri zagotavljanju rešitev, ki so jih označili kot nedopustne, opozarjali so tudi na vzpostavljanje improviziranih ambulant, ki za bolnike z rakom pomeni tveganje dodatnih okužb. Urejanje prostorskih razmer na Onkološkem inštitutu mora postati prioriteta, so vseskozi opozarjali v organizacijah bolnikov z rakom.