Smrt 44- letne ženske s Koroške po liposukciji v Turčiji odmeva tudi v slovenskem javnem zdravstvu. S posledicami neutreznih zdravljenj v tujini se tukajšnji strokovnjaki srečujejo iz leta v leto, pred tveganji pa so velikokrat svarili tudi javno. Bolniki, ki jih pritegnejo visokoleteče obljube tujih klinik, možnostim, da gre kaj narobe, niso izpostavljeni le pri estetskih posegih. »Za denar bolniku ponekod ponudijo vse, kar si poželi. Posledice so lahko izredno hude,« ugotavlja kirurg in predsednik strateškega sveta za zdravstvo dr. Erik Brecelj.
Obljuba lažjega zdravljenja
To seveda ne pomeni, da je nevarno vsako zdravljenje v tujini. Tudi v slovenskem zdravstu bolnike usmerijo na nekatera zdravljenja, ki v domači državi niso na voljo, je spomnil Erik Brecelj, a gre v tem primeru za ugledne ustanove. Nekaj povsem drugega so klinike, o katerih je na voljo le malo podatkov. Bolniki, ki so bili zdravljeni neustrezno, so se v nekaterih primerih odpravili tudi v klinike v EU, se spomninja sogovornik. Za zdravljenje raka tovrstne ustanove zaračunajo po 30.000 ali 40.000 evrov, namesto da bi ozdravel, kot so mu obljubljali, pa bolnik po besedah Breclja pogosto utrpi škodo.
V slovenskem zdravstvu so nekaterim od teh bolnikov na primer odkrito povedali, kako zahtevno bo zdravljenje in kakšne so lahko kasnejše posledice, je povedal Brecelj, v tujini pa so jim obljubil lažjo pot, ki je kasneje na primer pomenila le delno odstranjen tumor. Bolezen se je po kratkotrajnem bolnikovem zadovoljstvu v takih okoliščinah ponovila, obolele pa so na koncu zdravili v v slovenskem javnem zdravstvu. Takšna zdravljenja so zelo zahtevna, je izpostavil Brecelj, za javno zdravstvo pa so tudi izredno draga.
Ljubljanska specialistika družinske medicine dr. Nena Kopčavar Guček se spominja tragične usode bolnika, ki se je pred leti odpravil na presaditev ledvice v tujino. Bolnik je bil v Sloveniji zdravljen z dializo in je čakal na presaditev, pri čemer ni bil življenjsko ogrožen. V tujini je prejel ledvico živega dajalca, ki pa je bila okužena s številnimi različnimi povzročitelji bolezni. Za bolnika so bile te okužbe kasneje usodne. Organov tako zelo bolnih posameznikov v EU ne presajajo.
Na bolnišnično zdravljenje so v eni od tujih zdravstvenih ustanov nedavno sprejeli tudi pacienta po srčno-žilnem dogodku. Pacientu, ki se mu je to pripetilo ob obisku tujine, so pripravljeni svojci plačati prevoz nazaj v Slovenijo, je povedala Nena Kopčavar Guček. V njegovi družini so namreč ocenili, da raven oskrbe v tujini ni enaka. V tem primeru sicer ne gre za medicinski turizem, je pa iz njega mogoče razbrati, da so lahko izkušnje z oskrbo v drugih državah zelo različne.
Standardi, ki niso nujno primerljivi
Umrla 44-letnica je po poročanju Večera v Turčijo odpotovala decembra lani, na pot pa naj bi se odpravila ob posredovanju agencije. Zapleti so se pojavili po posegu na kliniki. Da je zlasti v državah, kjer standardi niso primerljivi z evropskimi, težje preveriti strokovno usposobljenost izvajalca in pogoje varnosti, so po smrti ženske s Koroške opozorili na ministrstvu za zdravje. Prebivalcem, ki se odpravljajo na poseg v tujini, svetujejo, naj zahtevajo celoten predoperativni pregled in realno oceno tveganj. Priporočajo jim tudi izogibanje paketnim ponudbam, ki obsegajo poseg, nastanitev v hotelu in turistični program, so nasvete ministrstva povzeli na STA.
O tveganjih medicinskega turizma so v zadnjem času razpravljali tudi na evropski ravni. Evropski komisar za zdravje Olivér Várhelyi je pri tem posvaril pred zanašanjem na klinike v državah, kjer standardi niso enako visoki kot v EU, nekateri evropski poslanci pa so se zavzeli za razmislek, kako paciente v takih okoliščinah bolje zaščititi. Na nevarnosti operacij v tujini so v zadnjem času glasno opozarjali tudi zdravniki v Veliki Britaniji, v kampanjo osveščanja pa so tamkajšnje oblasti vključile tudi spletne vplivneže. Opozorila o števinih pasteh so se po smrti treh pacientk po čezmejnih operacijah vrstila tudi na Irskem, so leta 2024 poročali tamkajšnji mediji.