Z osvežitvijo pravil bodo lahko po novem med pogoji za pridobitev Zoisove štipendije upoštevani tudi dosežki na tekmovanjih, ki niso podprta z javnimi sredstvi. Kot so pojasnili na ministrstvu za gospodarstvo, delo in šport (MGDŠ), so s tem odpravili pravno oviro, ki naj bi doslej oteževala dodeljevanje Zoisovih štipendij najbolj nadarjenim dijakom in študentom.
Minula tri leta so namreč morala biti vsa tekmovanja, na katerih so dijaki ali študenti dosegli izjemne dosežke, sofinancirana iz javnih sredstev, zaradi česar sta bila lahko, kot so izpostavili na ministrstvu, enako nadarjena mladostnika z enakim rezultatom na kakovostno primerljivem tekmovanju obravnavana povsem različno le zaradi načina financiranja tekmovanja. Na MGDŠ zatrjujejo, da bo Zoisova štipendija odslej znova vezana izključno na kakovost dosežka, ob tem naj bi bila izenačena tudi obravnava domačih in mednarodnih tekmovanj.
Privatizacija javne štipendije?
Kritiki osveženega zakona o štipendiranju se bojijo, da Zoisova štipendija ne bo več odvisna samo od znanja in dosežkov, ampak tudi od finančnih možnosti družine. Odprave sedanjega kriterija financiranja tekmovanj ne podpirajo zaradi pomanjkanja jasnih in strokovno utemeljenih nadomestnih meril. Prepričani so, da bo treba v luči poštenega in transparentnega podeljevanja Zoisovih štipendij zakon temeljito dopolniti. Porajajo se tudi pomisleki, da bo prišlo do nenadzorovanega povečanja števila prijaviteljev tekmovanj, na katerih bodo udeleženci dosegali izjemne rezultate, pri čemer bodo v ospredju zasebni ponudniki, plačljive priprave in kupna moč staršev.
Spremembi zakona so ostro nasprotovali v Levici, kjer menijo, da gre za privatizacijo poti do javne štipendije, pri čemer se bo, kot so poudarili, znanje spremenilo v blago, tekmovanja v posel, Zoisova štipendija pa v nagrado, ki si jo bodo zaradi odprtja trga plačljivih tekmovanj in priprav lažje priborili otroci premožnejših. V omenjeni stranki so opozorili tudi, da dijaki, ki so se na tekmovanja prijavljali po dosedanjih pravilih, ne vedo, po katerih merilih bodo njihove vloge sploh obravnavane. Poudarili so, da mora država čim prej razčistiti glede meril kakovosti in objaviti seznam tekmovanj, ki bodo enaka za vse in oblikovana tako, da imajo otroci dostop do štipendij ne glede na socialni položaj svoje družine.
Namesto manj ovir več zapletov
V Zvezi za tehnično kulturo Slovenije (ZOTKS), kjer že 80 let organizirajo različna tekmovanja mladih raziskovalcev na šolski, regijski, državni in mednarodni ravni, se že leta srečujejo z zapleti pri delu z nadarjenimi mladimi. Vlado so tudi v minulem mandatu zaman opozarjali na veliko pomanjkanje finančnih sredstev, različne birokratske ovire in nepriznavanje opravljenega dela mentorjem v nevladnih organizacijah.
Školč meni, da bo osveženi zakon povzročil nasproten učinek od tega, kar so zagovarjali njegovi pripravljalci, in bo moral štipendijski sklad presojati o regularnosti dosežkov tudi na tekmovanjih, ki se bodo na novo pojavila na trgu: »Namesto odprave birokratskih ovir bo sprememba zaradi nejasnih pravil prinesla še več zapletov, postopki pridobitve štipendije se bodo podaljšali, prosilci pa bodo odločbe o dodelitvi štipendije prejeli še pozneje kot doslej.«
Glavni tajnik ZOTKS ima pomisleke tudi glede morebitnih različnih težavnostnih stopenj na novo organiziranih tekmovanjih, denimo iz matematike, pri čemer bi bil lahko za poklicne šole standard znanja, ki je potreben za zlato priznanje, postavljen bistveno nižje, kot za gimnazije. To bi lahko po besedah sogovornika vodilo v to, da bi se dijak z zlatim priznanjem, a vseeno šibkejšim znanjem vpisal v šolo, ki ji ne bi bil kos, in bi moral kasneje vrniti štipendijo.