V osnovnem zdravstvu v vse večji meri prehajajo na elektronsko komunikacijo prek zVem. Ponekod za zdaj ohranjajo tudi možnost elektronskih sporočil in uporabe dosedanjih portalov, drugje postaja zVem edina elektronska pot.
Mrk starih elektronskih poti
S prvim septembrom se začenja popoln prehod na uporabo sistema elektronske komunikacije zVem, na svoji spletni strani paciente obveščajo v Železniškem zdravstvenem domu. »V prihodnje bo komunikacija z ambulantami družinske medicine potekala izključno prek portala zVem, zato vas vabimo, da si čim prej uredite dostop,« sporočajo.
V celjskem zdravstvenem domu so paciente obveščali, da bodo komunikacijo z ambulantami izbranih zdravnikov in specialističnimi ambulantami prek portala zVem omogočili s prvim julijem. Portal zVem bo postopoma nadomestil dosedanje načine elektronske komunikacije, so napovedali. V dvomesečnem prehodnem obdobju bo komunikacija z ambulanto še vedno mogoča tudi preko elektronske pošte in portala Pri zdravniku, so napovedali, kasneje pa bo elektronska komunikacija z ambulanto potekala prek portala zVem. »Še naprej vam bomo na voljo tudi osebno in po telefonu v ordinacijskem času ambulante,« so napovedali na spletni strani.
Ambulante družinske medicine ter otroške ambulante bodo s 1. julijem prenehale odgovarjati na sporočila, poslana po elektronski pošti, so pacientom letos sporočili v zdravstvenem domu Radeče. »V celoti prehajamo na sodobno, varnejšo in preglednejšo komunikacijo prek aplikacije zVem,« so napovedali v obvestilu na svoji spletni strani. »Elektronsko odzivanje za nujne primere in naročanje za zdaj ostaja v veljavi, vendar vas že danes spodbujamo, da čim več opravite prek aplikacije zVem, saj je to za vas hitreje, varneje in pregledneje,« so pristavili.
Obveznih je več oblik
V zdravstvu morajo sicer, ne glede na prehajanje na zVem, zagotavljati več poti komunikacije. Zakonodaja, ki to ureja, ni bila spremenjena in še vedno določa več oblik naročanja: elektronsko, po pošti, po telefonu in osebno v ordinaciji. Telefonsko naročanje morajo v zdravstvu zagotoviti v okviru ordinacijskega časa, in sicer najmanj štiri ure na dan. V preostalem ordinacijskem času in zunaj ordinacijskega časa morajo to storiti z obveščanjem o terminu za naročanje in drugih načinih naročanja prek avtomatskega telefonskega odzivnika.
V osnovnem zdravstvu so pravila še strožja: telefonsko naročanje je treba zagotavljati v okviru celotnega ordinacijskega časa ambulante, razen zadnje ure. V primeru nedosegljivosti zdravstvenega delavca v času, ko je telefonsko naročanje zagotovljeno, mora izvajalec poskrbeti za delovanje avtomatskega telefonskega odzivnika, klic pa je treba pacientu vrniti najpozneje naslednji delovni dan. Elektronsko naročanje lahko po drugi strani poteka prek sistema eNaročanje, elektronske pošte ali spletnih strani izvajalca, je še predvideno. Omenjene obveznosti v svojih poročilih vsako leto povzema zdravstveni inšpektorat, ki v nadzorih preverja, ali se jih v zdravstvenih domovih, bolnišnicah in pri koncesionarjih držijo tudi v praksi.
Uporaba zVem za mnoge težja
Mnogi starejši imajo z vzpostavljanjem in uporabo zVem bistveno več težav kot z elektronsko pošto in dosedanjimi portali, opaža ljubljanska zastopnica pacientovih pravic Irena Žagar. Sporočila, ki so jih dobili, na njem na primer težje najdejo, je ponazorila. Po njeni oceni bi bilo smiselno omogočati tudi druge načine elektronskega komuniciranja, ne le zVem. Telefonska odzivnost ni v vseh ambulantah enaka, je spomnila Irena Žagar, ki je tudi predsednica združenja za dostojno starost Srebrna nit. Na ruralnih območjih pa zaradi naročanja na pregled mnogi nimajo pravih možnosti obiska zdravstvenega zavoda.
Na ministrstvu za zdravje poudarjajo, da bodo morali izvajalci tudi v prihodnje omogočati naročanje po telefonu, osebno in po pošti. »Uporabniki, ki elektronske komunikacije ne uporabljajo ali je ne želijo uporabljati, bodo zato še naprej lahko dostopali do zdravstvenih storitev na enak način kot doslej,« so zagotovili.
Odločitev o morebitni vzporedni uporabi več komunikacijskih portalov je v pristojnosti posameznega izvajalca zdravstvene dejavnosti, pravijo na ministrstvu za zdravje. Vztrajajo pa, da komunikacija prek elektronske pošte za posredovanje zdravstvenih podatkov brez dodatnega kriptiranja ni ustrezen kanal in se zato v zdravstvu ne sme uporabljati. O tem je tudi informacijski pooblaščenec podal že več mnenj, so dodali. »Razumemo, da uvajanje novih digitalnih storitev zahteva čas za prilagoditev, največji izziv pa za nekatere še vedno predstavlja pridobitev digitalne identitete,« so sporočili z ministrstva za zdravje. Uporabnikom je na voljo več oblik podpore, so poudarili.