Na položnici za plačilo elektrike za november se bo cenovno izrazil prehod v višjo omrežninsko sezono. Strošek povprečnega štiričlanskega gospodinjstva bo v primerjavi z oktobrskim višji za slabih 12 evrov, so izračunali na Agenciji za energijo. Prehod v višjo sezono bi se še bolj cenovno izrazil, če se v najdražjem časovnem bloku ne bi obračunavalo le 70 odstotkov tarifne postavke. Obenem slovenski dobavitelji napovedujejo, da do konca leta 2026 ne bodo dvignili cene dobavljene električne energije.
Kakšna so bila siceršnja gibanja cen elektrike in zemeljskega plina? Koliko več smo plačali septembra v primerjavi s septembrom lani? Odgovore ponuja poročilo finske raziskovalne ustanove VaasaETT, pripravljeno v sodelovanju z avstrijskim in madžarskim energetskim regulatorjem (Energie-Control Austria in MEKH). Raziskava cen vključuje vse države članice EU ter izbrane članice Evropske energetske skupnosti (Črna gora, Norveška, Srbija in Ukrajina), pa tudi Veliko Britanijo in Švico.
Septembrski strošek elektrike za ljubljanska gospodinjstva se je v primerjavi z lanskim septembrom povečal za 12,5 odstotka. Povprečno ljubljansko gospodinjstvo je 1. septembra 2026 plačalo 22,24 centa za kilovatno uro električne energije, kar je 2,47 centa več kot 1. septembra lani in slabih pet centov pod povprečjem 27 članic EU.
Rast cen ni ljubljanska posebnost, elektrika se je dražila po vsej evropski celini. Pomemben dejavnik pri tem je zemeljski plin, zlasti pri oblikovanju mejne cene. Vendar pa se je elektrika v Ljubljani dražila bolj kot v drugih prestolnicah EU, tam so se v primerjavi s septembrom 2025 računi za električno energijo v povprečju zvišali za sedem odstotkov.
Cene električne energije se med evropskimi glavnimi mesti razlikujejo tudi do petkrat. Bruselj in Berlin sta najdražji mesti za gospodinjske odjemalce v Evropi, sledijo Dublin, Bern in London. Najcenejša električna energija je v Kijevu, sledijo Budimpešta, Podgorica in Beograd. V primerjavi 33 evropskih glavnih mest se ljubljanska cena električne energije vztrajno uvršča v spodnjo tretjino razpredelnice. Septembra je bila na 22. mestu, to je eno mesto nižje kot septembra lani.
V primerjavi cen, preračunanih glede na kupno moč prebivalstva, se vrstni red precej spremeni. Najnižje prilagojene cene električne energije za gospodinjstva so v Oslu, Budimpešti, Valletti in Luksemburgu, najvišje pa so bile septembra v Bukarešti, Pragi, Varšavi in Vilni. Ljubljana se na tej razpredelnici vztrajno vzpenja: septembra lani je bila na 21. mestu, septembra letos je bila tri mesta višje. Med drugim je od takrat prehitela Sofijo in Zagreb. Še vedno pa ostaja pod povprečjem EU.
V medmesečni primerjavi so finski analitiki največjo septembrsko podražitev, 11-odstotno zvišanje cen električne energije, zaznali v Stockholmu. Podražitev je bila med drugim posledica rednega remonta treh jedrskih reaktorjev (Ringhals 3, Ringhals 4 in Forsmark 1). V Amsterdamu je bila elektrika septembra za osem odstotkov dražja kot avgusta, tam je ponudbo zmanjšala šibkejša proizvodnja elektrike iz sončne energije in vetra, dražji plin je podražil proizvodnjo plinskih elektrarn.
Zemeljski plin se je v Ljubljani pocenil
V glavnih mestih EU so se septembrski računi za plin za gospodinjstva v primerjavi z lanskim septembrom v povprečju dvignili za 12 odstotkov. Ne v Ljubljani. Tukajšnji gospodinjski odjemalci so namreč septembra plačevali povprečno ceno 10,49 centa za kilovatno uro, kar je manj kot 1,5 centa pod povprečjem članic Evropske unije in 0,15 centa manj kot septembra lani.
Praga in Talin sta edini glavni mesti držav srednje in vzhodne Evrope, ki sta imeli dražji plin kot v Ljubljani. Slovensko glavno mesto se je v tej primerjavi, pa tudi ob upoštevanju kupne moči prebivalstva, uvrstilo na dvanajsto mesto.
Najdražji zemeljski plin so imeli 1. septembra prebivalci Stockholma, kjer je cena več kot trikrat višja od evropske povprečne končne cene. To je mogoče pojasniti z značilnostmi švedskega trga plina: na Švedskem je le 77.000 gospodinjskih odjemalcev plina, od tega 50.000 v izoliranem plinskem omrežju v Stockholmu. Sledi Amsterdam, ki je druga najdražja prestolnica. Cena v Stockholmu je več kot 12-krat višja kot v Budimpešti, ki je najcenejše mesto za plin v EU, in skoraj 23-krat višja kot v Kijevu.
Talin, Bruselj in Dunaj so septembra doživeli največje podražitve plina, dvigi so se gibali med 17 in 6 odstotki. Podražitve so povezane s konflikti na Bližnjem vzhodu in omejenimi tokovi utekočinjenega zemeljskega plina skozi Hormuško ožino. V Sloveniji se za zdaj še ne nakazuje splošna podražitev zemeljskega plina. Desetodstotno je že napovedala Plinarna Maribor, Petrol pa pravi, da bo do dviga prišlo, a ne bo bistven. Minister za infrastrukturo in energetiko Jernej Vrtovec je v začetku meseca poudaril, da je oskrba s plinom v Sloveniji za letošnjo zimo zagotovljena, odveč so tudi skrbi glede njegovih cen. »Pričakujemo lahko določeno povišanje, ki pa ne bo bistveno odstopalo od tega, kar je na položnicah danes. Govorimo lahko torej o nekaj evrih na položnico,« je poudaril. »Cene so seveda različne od dobavitelja do dobavitelja, ampak lahko rečem, da smo na ministrstvu s to informacijo pomirjeni in zadovoljni.«